Če je v prvih urah po koncu glasovanja še kazalo, da so volivci na posvetovalnem referendumu večinsko podprli ukinitev obveznega RTV-prispevka, se je po preštetju še zadnjih glasovnic zgodil preobrat. / Foto: Primož Pičulin
Na Gorenjskem štirikrat za
Medtem ko so volivci na državni ravni v nedeljo na referendumih o parlamentarni preiskavi in RTV-prispevku večinsko glasovali proti, so na Gorenjskem na vseh štirih referendumih večinsko glasovali za.
Ljubljana – Po delnih in neuradnih podatkih Državne volilne komisije (še pred včerajšnjim štetjem glasov, prispelih po pošti) je v nedeljo, 11. oktobra, na zakonodajnem referendumu proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi glasovalo 471.859 volivcev oziroma 51,26 odstotka, za uveljavitev pa 448.643 oziroma 48,74 odstotka volivcev. Pri tem je bil dosežen tudi predpisani zavrnitveni kvorum, po katerem mora proti uveljavitvi zakona glasovati večina volivcev, ki so glasovali, pri čemer mora biti teh najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Za tokratni zakonodajni referendum, ki je za državni zbor zavezujoč, je bila zavrnitvena meja določena pri 339.706 volivcih. Volilna udeležba je bila na zakonodajnem in vseh treh posvetovalnih referendumih več kot 54-odstotna.
Če je v prvih urah po koncu glasovanja še kazalo, da so volivci na posvetovalnem referendumu večinsko podprli ukinitev obveznega RTV-prispevka, se je po preštetju še zadnjih glasovnic zgodil preobrat. Po zadnjih delnih podatkih Državne volilne komisije se je namreč tehtnica prevesila na stran nasprotnikov ukinitve prispevka. Proti je namreč glasovalo 461.765 volivcev oziroma 50,02 odstotka, za ukinitev pa 461.073 oziroma 49,98 odstotka. Za ohranitev RTV-prispevka je torej glasovalo samo 692 volivcev več kot za njegovo ukinitev.
Na referendumu o pogojevanju denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela je za glasovalo 558.289 volivcev oziroma 60,54 odstotka, proti pa 363.957 oziroma 39,46 odstotka.
Volivci so podprli tudi že uzakonjeno ukinitev pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Za to, da imajo na lokalnih volitvah volilno pravico slovenski državljani in državljani EU, ne pa tudi državljani tretjih držav, jih je glasovalo 509.761 oziroma 55,29 odstotka, proti pa 412.151 oziroma 44,71 odstotka.
Pri socialni pomoči je ZA glasovalo 558.289 volivcev oziroma 60,54 odstotka, PROTI 363.957 oziroma 39,46 odstotka; pri volilni pravici tujcev ZA 509.761 oziroma 55,29 odstotka, PROTI 412.151 oziroma 44,71 odstotka; pri RTV-prispevku pa ZA 461.073 oziroma 49,96 odstotka, PROTI 461.765 oziroma 50,04 odstotka. DVK vse štiri izide še označuje kot delne.
Predsednik vlade in stranke SDS Janez Janša je po objavi prvih izidov referendumov povedal, da je bil »referendumski dan eno takšno ogrevanje pred referendumom, ki bo dejansko usoden, kar se tiče prihodnje smeri razvoja Slovenije, to je naknadni zakonodajni referendum glede razvojnega zakona«. Kot je dodal, jih nedeljski rezultati ohrabrujejo in lahko z optimizmom gledajo v prihodnje mesece. Zakonodajni referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije in na novo predlagani posvetovalni referendumi o znižanju DDV za energijo in hrano, racionalizaciji državne uprave in prepovedi nošenja burk na javnem kraju je napovedal za prvo polovico decembra.
Kot je še napovedal Janša, bodo rešitve, ki so bile predmet posvetovalnih referendumov, uveljavili takoj, ko bo mogoče. Glede zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi pa dejal, da se zakon, če bo novela tudi po končnih izidih zavrnjena, eno leto ne sme spreminjati, kar ni velika drama. »Jaz sem bil sam predmet preiskave ne vem koliko preiskovalnih komisij, pa se nihče ni razburjal, ko je gospod Golob prišel na vrsto, so pa spremenili zakon,« je še povedal.
Predsednik največje opozicijske stranke Gibanje Svoboda Robert Golob pa je povedal, da so volivci »zavrnili idejo vladajoče koalicije za uvedbo politične policije«, in ocenil, da vlada Janeza Janše nima zaupanja ljudi. »Danes je bila dobljena prva bitka v tem, da se v Slovenijo povrne demokracija,« je poudaril. Ob tem je opozoril, da najpomembnejši referendum o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije šele prihaja. »Verjamem, da si bo takrat celotna družba, enako kot danes, odločno upala reči ne,« je poudaril.
V volilni enoti Kranj se je referendumov udeležilo dobrih 56 odstotkov volivcev, ki so pri vseh štirih referendumskih vprašanjih večinsko glasovali za. Pri zakonodajnem referendumu je odgovor za obkrožilo 58.712 volivcev oziroma 50,40 odstotka, proti pa 57.785 oziroma 49,60 odstotka. Na vprašanje o RTV-prispevku se je za njegovo ukinitev opredelilo 58.647 oziroma 50,19 odstotka volivcev, proti ukinitvi pa 58.202 oziroma 49,81 odstotka.
S pogojevanjem izplačila denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe se je strinjalo 72.259 volivcev oziroma 61,87 odstotka, nasprotovalo pa mu je 44.531 oziroma 38,13 odstotka. Glede volilne pravice tujcev je 67.506 oziroma 57,82 odstotka volivcev podprlo zakonsko spremembo, s katero so jim volilno pravico na lokalnih volitvah odvzeli. Proti odvzemu je glasovalo 49.253 oziroma 42,18 odstotka volivcev.
V volilnem okraju Škofja Loka 2 so med vsemi enajstimi okraji volilne enote Kranj zabeležili najvišjo volilno udeležbo (na vseh skoraj 64 odstotkov) in tudi največji delež glasov za na vseh štirih referendumih. Največ glasov za - 74,15 odstotka - so tamkajšnji volivci oddali na referendumu o socialni pomoči. Najnižja udeležba (slabih 46 odstotkov) je bila v volilnem okraju Jesenice, kjer so na vseh štirih referendumih volivci v najvišjem deležu tudi glasovali proti. Največ glasov proti - 59,65 odstotka - so oddali na zakonodajnem referendumu.
