Mednarodni dan družin

Mednarodni dan družin, ki ga zaznamujemo danes, je eden tistih datumov, ob katerih radi govorimo o pomenu bližine, povezanosti in družinskih vrednot. Generalna skupščina OZN je 15. maj za mednarodni dan družin razglasila leta 1994. V Sloveniji ga Zveza družin v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije zaznamuje že 31 let. Pred 23 leti so dan družin razširili v projekt Teden družin, ki med 15. in 22. majem poteka z akcijo Za družine brezplačno, v okviru katere kulturne ustanove družinam omogočajo brezplačen obisk razstav, predstav in drugih dogodkov. Pobuda je dobrodošla in dragocena, saj družine vsaj za nekaj dni postavi v ospredje ter jih spodbuja k skupnemu preživljanju časa. Hkrati pa mednarodni dan družin vsako leto znova odpira tudi širši razmislek o tem, s kakšnimi izzivi se družine danes srečujejo in kako se družinsko življenje spreminja. Če odmislimo voščila in simbolične poudarke, hitro pridemo do manj prijetnega vprašanja: kako danes družine v resnici živijo?

Slovenija se že leta srečuje z nizko rodnostjo. Mladi vse pozneje odhajajo od doma, težko pridejo do stanovanj, usklajevanje dela in družine pa ostaja predvsem osebni problem posameznikov. Ob pozivih, da je družina temelj družbe, država in trg dela pogosto pošiljata ravno nasprotno sporočilo: najprej poskrbi za kariero, stabilnost in preživetje, šele nato razmišljaj o otrocih. Ni presenetljivo, da se mnogi za starševstvo odločajo pozneje ali pa sploh ne. Ne zato, ker družine ne bi želeli, ampak ker imajo občutek, da zanjo preprosto ni pogojev. Visoki življenjski stroški, nedostopnost stanovanj in hiter tempo ustvarjajo okolje, v katerem družinsko življenje pogosto postane logistični projekt. Ob tem se spreminjajo tudi odnosi znotraj družin. Vedno več je osamljenosti, medgeneracijskih napetosti in občutka, da vsi živijo drug mimo drugega.

Zanimivo je, da družbo ob nizki rodnosti pogosto skrbi predvsem statistika – koliko otrok se rodi, kakšne bodo pokojnine, kdo bo delal čez trideset let. Manj pa govorimo o kakovosti življenja družin danes. O izgorelosti staršev, duševnih stiskah mladih, pomanjkanju časa in občutku negotovosti, ki postaja stalnica.

Mednarodni dan družin bi zato moral biti več kot le opomnik na pomen družine kot vrednote. Lahko je tudi priložnost za razmislek, kakšne pogoje danes ustvarjamo za družinsko življenje in koliko prostora v hitrem tempu vsakdana sploh še ostaja za odnose. Morda je prav to eno večjih nasprotij sodobnega časa: o pomenu družine veliko govorimo, način življenja, ki ga živimo, pa skupnemu času pogosto ni najbolj naklonjen.