Manj razvitim več sredstev države

Radovljica – O problematiki so župani razpravljali že na marčni koordinaciji, ko so ocenili, da izračun ni realen, saj sta bili občini Bled in Bohinj, na primer, kljub razmeroma slabi komunalni in cestni infrastrukturi nenadoma uvrščeni med najbolj razvite občine v državi. Visoko so se uvrstile tudi ostale občine, razen jeseniške.

Prav zato so se župani na aprilski redni koordinaciji znova pogovarjali o tej temi, izrazili so namreč skrb, da so zaradi »razvitosti« prikrajšani za sredstva za sofinanciranje nekaterih naložb. Na srečanje so povabili Romana Lavtarja, predstavnika ministrstva za javno upravo, ki je županom podrobno pojasnil temelje za izračun razvitosti občin.

Več različnih kazalnikov razvitosti

»Novi kazalniki na podlagi sedmih različnih kategorij merijo relativno razvitost občin, pri čemer uporabljamo podatke, zbrane iz javnih baz. Izračuni ne kažejo, ali so občine bolj ali manj razvite, ampak kako so razvrščene po lestvici in kakšne so razlike med njimi. Tako je na primer Radovljica po razvitosti komunalne infrastrukture na 129. mestu v državi, kar je le malo nad povprečjem, Jesenice in Bled pa po drugi strani izstopata po gostoti poselitve. Ob tem imajo na Jesenicah izjemno nizko stopnjo izobraženosti in prav tako nizko stopnjo zaposljivosti,« je pojasnil Lavtar.

Poudaril je še, da na Zgornjem Gorenjskem izstopajo samo Jesenice – in sicer navzdol, kar pa ne pomeni, da bodo imele prednost pri sofinanciranju projektov. »Glede na nove kazalnike bodo Jesenice v primeru investicij, odobrenih za sofinanciranje, dobivale za deset odstotkov višje sofinanciranje s strani države. Preostale občine – Gorenjska je razvita, mimo tega ne moremo – pa bodo glede na kazalnike razvitosti, ki jih izkazujejo, prejemale nekaj nižji odstotek kot do sedaj,« je pojasnil Lavtar in zagotovil, da bodo na ministrstvu učinke predpisa spremljali. »Mislim pa, da je pošteno, da se sredstva, kadar so omejena, razdelijo na čim večje število občin.«

Župani pravijo, da so se z novim izračunom morali sprijazniti, da pa se bo, kot sta opozorila radovljiški in bohinjski župan Ciril Globočnik in Jože Sodja, deset odstotkov manj sofinancerskih sredstev zagotovo poznalo pri prihodnjih projektih. Tako v Radovljici kot v Bohinju namreč na primer prav zdaj načrtujejo finančno zahtevna projekta nadgradnje čistilnih naprav, pri katerih računajo za sredstva države. In teh bo očitno manj, kot sta občini sprva predvidevali.