Kratek stik na črpalki

Cene naftnih derivatov so blizu rekordom. Prejšnji torek je cena dizla že presegla dozdajšnjo najvišjo vrednost iz aprila letos. Prvič je bilo za en liter treba odšteti več kot 1,9 evra – in to kljub temu, da je vlada trošarine obdržala na zakonskem minimumu, že nekaj časa pa kupcem ni treba plačevati tudi okoljske dajatve za onesnaženje zraka z ogljikovim dioksidom ter prispevka za povečanje energetske učinkovitosti. Ta teden je cena sicer padla, a še vedno znaša 1,811 evra za liter.

Voznika dizelsko gnanega osebnega avtomobila tako polnjenje petdesetlitrskega rezervoarja stane že več kot 90 evrov. Vsakih sto prevoženih kilometrov ob porabi šestih litrov denarnico stanjša za 10,87 evra, kar je 2,5 evra kot v začetku leta. Povedano drugače: s povprečno plačo si danes lahko privoščite 276 litrov manj dizelskega goriva kot januarja, pred začetkom zaostrovanja razmer v Hormuški ožini.

Nekoliko bolje gre tistim, ki tankajo bencin. Za poln rezervoar je od tega torka treba plačati dobrih 81 evrov. slabše pa tistim, ki se bodo že čez nekaj tednov znova ogrevali na kurilno olje, saj je cena za tisoč litrov že presegla 1.500 evrov in se ta teden znova spustila na 1.412 evrov.

Vlada išče dodatne možnosti za ublažitev draginje, a ob trošarinah, ki so že na najnižjih dovoljenih ravneh, manevrskega prostora ni veliko. Na Evropsko komisijo je sicer že naslovila vlogo za znižanje trošarin pod najnižjo dovoljeno raven EU, a ta še ni prižgala zelene luči.

Ob visokih cenah naftnih derivatov so mamljive tudi alternative. Polnjenje električnega avtomobila doma nas čez palec stane dobra dva evra za vsakih sto prevoženih kilometrov, če ste samooskrbni, je strošek zanemarljiv. Verjetno je tudi to eden od razlogov za porast prodaje električnih avtomobilov. Do konca junija smo v Sloveniji zabeležili šest tisoč registracij oz. 124 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju, ko jih je bilo 2700.

Statistika druge polovice leta pa utegne biti precej slabša. Vest, da so subvencije za e-vozila pošle, je namreč presenetila marsikoga, ki se je odločal za nakup ali celo že čakal naročeno vozilo. Brez do 7800 evrov državne spodbude bo namreč investicija v nakup električnega avtomobila precej dražja.

Ko so cene goriv visoke, subvencij pa ni, velja razmisliti tudi o prevetritvi sheme spodbud. Recimo s stabilnimi, ciljnimi spodbudami in davčnimi olajšavami za dostopna družinska e-vozila, po možnosti evropske izdelave, s čimer bi podprli tudi slovensko avtomobilsko industrijo. Doslej je namreč subvencija največkrat pomagala do nakupa tesle.