Sistem sekcijskega merjenja hitrosti bo v izključnem upravljanju policije, zagotavljajo na Darsu. / Foto: Nik Bertoncelj
Sistem sekcijskega merjenja hitrosti bo v izključnem upravljanju policije, zagotavljajo na Darsu. / Foto: Nik Bertoncelj
Kmalu uvedba sekcijskega merjenja hitrosti
Na slovenske avtoceste prihaja pomembna novost – sekcijsko merjenje hitrosti. Meritve hitrosti bodo izvajali z odsekovnimi merilniki, ki so nameščeni na štirih odsekih avtocestnega omrežja, na gorenjski avtocesti na odseku Ljubljana Brod–Vodice v smeri Kranja.
Kranj – Urad za meroslovje je v četrtek, 3. septembra, na svoji spletni strani sporočil, da je potrdil sekcijsko merjenje hitrosti na treh odsekih slovenskih avtocest, in sicer na odsekih Ljubljana Brod–Vodice v smeri Kranja, Logatec–Vrhnika v smeri Ljubljane in Grosuplje–Ivančna Gorica v smeri Novega mesta. Postopki overitve na odseku Podmilj–Ločica na območju trojanskih predorov še potekajo, v Družbi za avtoceste v RS (Dars) pa potrdilo pričakujejo v kratkem. Omenjeni odseki sicer veljajo za najbolj kritična območja, saj je tam največ zastojev oziroma se zgodi največ prometnih nesreč in kršitev.
Kdaj bo sistem začel delovati, še ni znano, saj na Darsu pojasnjujejo, da so pogoj za prevzem sistema delujoči vsi štirje odseki, za katere morajo biti izdana potrdila o skladnosti s predpisi. A to je zgolj formalni pogoj, da je sisteme možno uporabljati za izvajanje uradnih meritev, poudarjajo. »Trenutno smo v fazi, ko preverjamo, ali sistem izpolnjuje vse pogoje. Eden od pogojev je tudi uspešna integracija sistema za sekcijsko merjenje hitrosti v sistem policije. V nadaljevanju sledita še šolanje uporabnikov in končni prevzem sistema. Kasneje sledi predaja sistema v uporabo policiji. Policija bo nato izvedla še testiranja delovanja sistema znotraj svojega sistema, kasneje pa bo lahko sporočila, kdaj se bodo uradne meritve dejansko začele izvajati,« so razložili.
Kot so pojasnili na Darsu, sta pri sekcijskem merjenju pomembni obe merilni točki in čas, v katerem vozilo prevozi razdaljo med njima. Sistem vozilo evidentira na začetku merjenega odseka (točka A) in nato še na koncu odseka (točka B). Na podlagi natančno določene razdalje med merilnima točkama in izmerjenega časa vožnje med njima sistem izračuna povprečno hitrost vozila. »Torej ne gre za to, da bi sistem primerjal dve trenutni hitrosti, eno na točki A in drugo na točki B. Ključen podatek je čas, ki ga vozilo potrebuje za prevoz celotnega merjenega odseka. Če je povprečna hitrost na tem odseku večja od dovoljene hitrosti, se ugotovljena kršitev obravnava v skladu z veljavno zakonodajo. Prav zato sekcijsko merjenje voznika spodbuja k spoštovanju omejitve hitrosti na celotnem merjenem odseku, in ne zgolj pri posamezni merilni točki.«
Sekcijsko merjenje hitrosti je pomembna novost na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem z vidika izboljšanja varnosti in pretočnosti prometa, poudarjajo na Darsu. »Namen sistema ni kaznovanje voznikov, ampak predvsem umirjanje hitrosti in povečanje prometne varnosti. Pri preveliki hitrosti se povečujejo tako verjetnost nastanka prometne nesreče kot tudi posledice nesreč. Sekcijsko merjenje voznika spodbuja, da omejitve hitrosti ne upošteva samo na eni točki, ampak na celotnem odseku. Na ta način želimo doseči bolj enakomerno in varnejšo vožnjo ter zmanjšati prometnovarnostna tveganja na izbranih odsekih.«
Izkušnje iz držav, kjer sekcijsko merjenje hitrosti uporabljajo že vrsto let, kažejo, da gre za učinkovit ukrep za zmanjševanje povprečnih hitrosti in izboljšanje prometne varnosti. Kot navajajo na Darsu, tovrstne sisteme med drugim uporabljajo tudi v Avstriji in Italiji, kjer beležijo pozitivne učinke na umirjanje hitrosti in prometno varnost. »Po podatkih, s katerimi razpolagamo, se je v Italiji že v prvem letu po uvedbi sistema število smrtnih žrtev zmanjšalo za 50 odstotkov, povprečna hitrost pa za 15 odstotkov. Pozitivne izkušnje imajo tudi v Avstriji, kjer sekcijsko merjenje hitrosti uporabljajo na več odsekih avtocestnega omrežja.«
Sistem sekcijskega merjenja hitrosti bo v izključnem upravljanju policije, zagotavljajo na Darsu, ki dostopa do sistema ne bo imel, bo pa skrbel za njegovo vzdrževanje. Pogodbena vrednost projekta znaša približno 434 tisoč evrov, za izvedbo pa je bil na javnem razpisu izbran ponudnik Intermatic.