Slavnostna govornica na državni proslavi pred dnevom upora proti okupatorju v Tržiču je bila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. / Foto: Primož Pičulin
Junaška odločitev tistega časa
»Odločitev za upor je zahtevala junaštvo in prelom s preteklostjo,« je na državni proslavi pred dnevom upora proti okupatorju v Tržiču poudarila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Tržič – Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju, ki ga zaznamujemo 27. aprila, je bila v petek v Tržiču. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v slavnostnem govoru dejala, da je v obdobju, ko je svet zajela brutalna druga svetovna vojna, slovenski narod živel v prepričanju o svoji majhnosti, s predstavo o lastni nepomembnosti. Vsi štirje okupatorji so na zasedenem ozemlju izvajali hude raznarodovalne ukrepe, da bi čim prej potujčili slovensko prebivalstvo.
Zato je bila odločitev za upor proti okupatorju največja odločitev tistega časa, je poudarila predsednica državnega zbora. Zahtevala je tudi odločitev za oborožen boj proti veliko večji vojaški sili in proti totalitarni ideologiji fašizma in nacizma, zato je bil upor tudi veliko junaštvo. Misel Ivana Cankarja, da si bo narod pisal sodbo sam, je po njenih besedah s tem pridobila novo, usodno pomembno vsebino. Zahtevala je jasno opredelitev do narodnega obstoja in do tega, da narod vzame usodo v svoje roke.
Poudarila je vlogo kulture, ki je bila, kot je prepričana Klakočar Zupančičeva, vedno najpomembnejši temelj narodne identitete. Spomnila tudi, da je bil slovenski narod ob uporu in ohranjanju lastne kulture v času najhujše morije na evropskih tleh zmožen tudi sočutja do človeka. Po drugi strani pa tudi po vojni ni bilo vse prav in pravično. »A resnice o Osvobodilni fronti, narodnoosvobodilnem boju in osvoboditvi izpod jermenov okupatorja ne smemo nikoli žaliti s potvarjanjem zgodovinskih dejstev,« je poudarila. Svoj govor je sklenila z minuto molka v spomin na pokojnega papeža Frančiška.
Državne proslave so se udeležili predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in drugi vidni predstavniki države in lokalne skupnosti, sodelovali so zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij Slovenske vojske in policije.
Scenarist in režiser proslave je bil Tomaž Letnar. Zgodovinski in pripovedni okvir programa je bila zgodba o koncentracijskem taborišču na Ljubelju, ustanovljenem kot podružnica Mauthausna zaradi gradnje predora. V ospredju pa upor domačinov, ki ni temeljil le na sovraštvu do okupatorja, temveč na spoštovanju človeškega dostojanstva ne glede na nacionalno pripadnost.
