Janez Janša je na omrežju X napovedal morebitno krivdno razrešitev Državne volilne komisije in kazenske ovadbe. / Foto: Bor Slana/STA
Janez Janša je na omrežju X napovedal morebitno krivdno razrešitev Državne volilne komisije in kazenske ovadbe. / Foto: Bor Slana/STA
Tudi po preštetju glasov, prispelih po pošti, ostaja razlika na nedeljskem posvetovalnem referendumu o RTV-prispevku nekaj sto glasov v prid nasprotnikom ukinitve obveznega prispevka. Na dokončni razplet referenduma bo tako treba počakati do ponedeljka, 19. oktobra, ko bodo prešteli še glasove iz tujine. V SDS ob tem razmišljajo o uvedbi prostovoljnega plačevanja RTV-prispevka. Predsednik stranke in vlade Janez Janša je namreč na X omrežju zapisal, da bodo prispevek »pač plačevali tisti, ki to želijo«. Na ministrstvu za kulturo so kasneje pojasnili, da v izidu glasovanja o ukinitvi obveznega RTV-prispevka vidijo izredno polariziranost slovenskega volilnega telesa, in napovedali, da bodo poskušali upoštevati želje vseh volivcev. V opoziciji uvedbi prostovoljnega RTV-prispevka nasprotujejo.
Janša je v torek, 13. oktobra, na omrežju X napovedal, da bodo v 14 dnevih vložene zakonske spremembe in »eventualno tudi predlogi za krivdno razrešitev Državne volilne komisije (DVK), pa kaka kazenska ovadba ni izključena«. Predsednik in večina članov DVK ter njihovi namestniki so v sporočilu za javnost odgovorili, da zadnje javne izjave in očitki na njen račun odpirajo vprašanje spoštovanja neodvisnosti organov, ki skrbijo za zakonito in nepristransko izvedbo volitev in referendumov. Poudarili so, da DVK ne želi in ne sme postati del političnih soočenj. Kot so navedli, se DVK zaveda pomena javnega nadzora nad svojim delom in legitimnosti kritične razprave o izvedbi volitev, vendar pa je pri tem pomembno razlikovati med utemeljenimi opozorili na morebitne nepravilnosti in splošnimi očitki.
Državni zbor bo v petek, 16. oktobra, na izredni seji obravnaval zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki naj bi potekal 6. decembra. Interventni zakon so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, v državnem zboru pa je bil tudi z glasovi poslancev SDS sprejet 11 maja. Sindikati so nato vložili pobudo za referendum o zakonu, za katero so zbrali več kot 47 tisoč podpisov, vendar je državni zbor sprejel sklep o njegovi nedopustnosti, ker so v zakonu tudi določbe davčne narave. Sindikati so nato na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti sklepa, ustavno sodišče pa je sklep razveljavilo. Sindikati so potem zbrali več kot potrebnih 40 tisoč overjenih podpisov in v petek, 9. oktobra, v državni zbor vložili zahtevo za odločanje o zakonu na referendumu.
Koalicijske poslanske skupine SDS, NSi in Demokratov so v petek, 9. oktobra, predlagale še tri posvetovalne referendume, in sicer o nižjem DDV za osnovna živila in energente, racionalizaciji javne uprave in prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih. Potekali bi skupaj z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, so dejali. Kot je povedal vodja poslancev NSi, SLS, Fokus Janez Žakelj, si brez energentov in hrane ne moremo predstavljati življenja, napovedujejo pa se podražitve. Poslanec SDS Zvonko Černač je glede referenduma o racionalizaciji javne uprave dejal, da bi moralo biti soglasje o tem, da gremo v postopno krčenje birokratskih postopkov in posledično tudi birokratskega aparata, široko. Glede referenduma o prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih pa je vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj dejala, da predlagajo splošno in nevtralno ureditev, ki ne bi bila usmerjena proti posamezni veri, oblačenju ali skupini. Žakelj pa je nasprotno dejal, da gre za vprašanje burk. »Zaradi okrepljenega priseljevanja je ključno, da jasno postavimo meje med tem, kar je sprejemljivo, in med tem, kar ni,« je povedal.
Poslanec Resnice Boris Mijič je v ponedeljek, 12. oktobra, potem ko ga je k temu pozval izvršilni odbor stranke, odstopil s funkcije poslanca, s čimer se bo državni zbor seznanil danes. Kot je poročal STA, je predsednik Resnice Zoran Stevanović na vprašanje, zakaj je izvršilni odbor s pozivom k odstopu čakal do 10. oktobra, ko ne bi bile več potrebne nadomestne volitve, odgovoril, da je stranka Resnica dobila pet mandatov zaradi samega programa in svoj program lahko udejanjijo samo s petimi mandati. »Ni poslanec Mijič prispeval k temu, ampak izključno stranka Resnica in njen program,« je poudaril. »Obenem jasno povemo, da se distanciramo od vsakega takega negativnega ravnanja in da v naši stranki in v naši poslanski skupini za take stvari ne bo prostora,« je dodal.