Nas hrana nahrani?

Lani je bila v Sloveniji stopnja samooskrbe z mesom 85-odstotna, z žiti 74-odstotna, s krompirjem 34-odstotna, z zelenjavo 32-odstotna, s sadjem 21-odstotna. Le medu smo pridelali več, kot smo ga porabili, in sicer za tretjino, so ob svetovnem dnevu hrane izračunali na Statističnem uradu RS. Dan, ki ga zaznamujemo 16. oktobra, ob obletnici ustanovitve Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, poudarja pomen dostopne, varne, raznolike in hranljive hrane za vse ljudi, letos s sloganom Inovacije danes. Hrana za jutri.

Ob omembi inovacij običajno pomislimo na podjetja, novo tehnologijo in proizvode, a inovativni smo lahko tudi v domači kuhinji, sploh če stremimo k temu, da bi imeli raznoliko prehrano in da bi čim manj hrane zavrgli. Prav v gospodinjstvih je zavržena hrana opazen izziv. Ob nedavnem mednarodnem dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani je statistični urad poročal, da je lani v gospodinjstvih nastalo 75.500 ton odpadne hrane, kar predstavlja 44-odstotni delež v celotni količini. Posameznik je v povprečju zavrgel 35 kilogramov hrane, od tega tretjino še užitne.

Sporočila omenjenih in drugih sorodnih dnevov lahko vzamemo kot spodbudo, da prekinemo krog rutine, če nas hrana v resnici ne nahrani ali/in prevečkrat konča v smeteh. Poln krožnik namreč še ne pomeni, da je bogat s snovmi, ki jih potrebujemo. Marsikdaj je ravno obratno. Sadje in zelenjava, pomemben vir vitaminov, mineralov in drugih koristnih snovi, sta, kot kažejo statistični podatki, bolj priljubljena med starejšimi. Med tistimi, ki so v preteklem letu redno, vsaj enkrat na dan, jedli sadje in zelenjavo, je bilo okoli tri četrtine starejših od 65 let. Najmanjši delež je bil v starostni skupini od 25 do 34 let: pri sadju 51-odstoten, pri zelenjavi 65-odstoten.

Rdeča nit priporočil pri izbiri živil je, naj se odločamo za sveža in nepredelana, med predelanimi pa za tista, ki imajo boljšo hranilno vrednost. Pri razbiranju informacij o tem, kaj vsebujejo izdelki na trgovskih policah, si lahko pomagamo z brezplačno mobilno aplikacijo VešKajJeš, ki zajema več kot 53.500 živil. Zbirka, ki jo je pred dobrim desetletjem na spletu začela vzpostavljati Zveza potrošnikov Slovenije, se stalno dopolnjuje, saj se ponudba proizvajalcev nenehno spreminja. Po podatkih Inštituta za nutricionistiko se na slovenskem trgu vsaka tri do štiri leta zamenja več kot petdeset odstotkov predpakiranih živil. Ob tem pa tudi opažajo, da preglednost deluje dvosmerno: ko proizvajalci vidijo, da so kupci pozorni na prehransko sestavo, prilagajajo recepture izdelkov.