Golfistka

Nedavno so bili Hrvati v središču medijske pozornosti s promocijskim videom hrvaškega turizma, v katerem nastopa nihče drug kot ameriški igralec John Malkovich, sedaj nekaj podobnega uspeva skulpturi golfistke v krožišču na kamniški obvoznici, kjer je tudi odcep za golfsko igrišče Golf Resort Arboretum, o čemer poročamo na naslednjih straneh. Je pa odziv na kip za zdaj še bolj lokalen, morda s kančkom regionalne radovednosti.

Pustimo to, da so ob prvih spletnih objavah fotografij s kipom golfistke, sicer dela mednarodno prepoznavnega umetnika Williama Sweetlova, ki ga umetniški krogi morda poznajo bolje kot širša javnost, »kavč komentatorji« zakurili kres, ne le ogenj.

Morda je to samo posebna navada Slovencev, da ko dobimo sredi krožišča novo skulpturo, se z njo v trenutku pojavi nešteto »strokovnjakov« za umetnost, urbanizem in promet, pa tudi za komentiranje na pamet glede porabe občinskega denarja. Včasih že pred dejansko izvedbo marsikdo ve, ali bo končni umetniški izdelek mojstrovina ali nekaj, kar bi bilo bolj za okras v skladišču ...

Na podoben način sedaj razburja kamniška golfistka. Okoli dva metra visok kip, gledano čez palec, v netipični barvi za omenjenega umetnika (bližje so mu žive barve) je za nekatere simpatična povezava z bližnjim igriščem za golf in zanimiva popestritev prostora, drugim skulptura ne da miru. Visoka dama, ki je ravnokar zamahnila s palico za golf, buri duhove.

In ja, seveda imajo ljudje pravico, da vprašajo, zakaj je bilo izbrano določeno delo in kakšen je njegov namen.

A če smo iskreni, so krožišča pri nas že zdavnaj prerasla svojo osnovno prometno funkcijo. Včasih se zdi, da prav tekmujejo med seboj, kakšen »projekt« bo stal na sredini. Pa vendar se ne moremo izogniti vprašanju, ali ni to tudi dejanski namen. Morda je prav v tem čar javne umetnosti. Če bi bila vsaka skulptura varen izbor in všečna vsem, bi jo ljudje lahko celo spregledali. Tako pa v nas vzbuja različna čustva in nas celo prisili, da o njej govorimo ob kavi. Mogoče je največja vrednost takšnih del prav v tem, da sprožijo pogovor, kar je tudi neke vrste odnos med umetnostjo in ljudmi.

Dejstvo je, da ko zapelješ v kamniško krožišče z golfistko, kot voznik nimaš ravno časa za dolgo umetniško analizo. Pogled nanjo je odvisen tudi od okusa, ki je v takih primerih zelo oseben. Dejstvo pa je tudi zavedanje, da so komentarji v tem primeru neizbežni. Ne moremo pa zanikati, da je kip golfistke dosegel, da se o njem zadnje dni govori več kot o kakem drugem kipu v zadnjih letih, kar pa je tudi svojevrstna »umetnost« oziroma uspeh.