Planinci bodo že deveto leto zapored izbrali naj planinsko pot. Med letošnjimi finalistkami je pet planinskih poti iz Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa
Planinci bodo že deveto leto zapored izbrali naj planinsko pot. Med letošnjimi finalistkami je pet planinskih poti iz Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp. / Foto: arhiv Gorenjskega glasa
Glasovanje za naj planinsko pot
Ljubitelji gora na spletnem mestu Vse bo v redu do 7. junija znova lahko glasujejo za svojo najljubšo planinsko pot, zmagovalno bodo obnovili s podporo Zavarovalnice Triglav in v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije.
Ljubljana – Med letošnjimi finalistkami je pet planinskih poti, ki zaradi erozije, podorov, dotrajanih varoval ali zahtevnih razmer potrebujejo obnovitvena dela. Finalistka akcije Naj planinska pot 2026 je pot Bovec–Rombon–Kluže v Julijskih Alpah. Razgledna zahtevna planinska pot zaradi močne erozije potrebuje nova jeklena varovala in označitev. Finalistka je tudi pot Zadnja Trenta–Bavški Grintavec v Julijskih Alpah, prav tako zelo zahtevna planinska pot, ki je zaradi podora trenutno zaprta in potrebuje temeljito sanacijo ter zamenjavo varoval. Naslednja je ena najzahtevnejših planinskih poti z Jezerskega čez Rudijevo vertikalo na Veliko Koroško Babo v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki je namenjena le najbolj izkušenim planincem, je pa zaradi dotrajanih jeklenih varoval zaprta. Finalistka je tudi kombinacija lahke in zahtevne planinske poti Logarska dolina–Krofička v Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer so potrebne zaščita pred erozijo, obnova jeklenih varoval in označitev poti. Finalistka je še planinska pot Suhadolnik–Kokrško sedlo v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki potrebuje temeljito obnovo, ker jo je popolnoma uničilo neurje s podorom in je do nadaljnjega zaprta.
Sredstva za obnovo zmagovalne poti bo zagotovila Zavarovalnica Triglav, obnovo pa bodo s tehnično ali interventno skupino Planinske zveze Slovenije izvedli markacisti. Akcija Naj planinska pot opozarja, da urejene planinske poti niso samoumevne. V Sloveniji je več kot deset tisoč kilometrov planinskih poti, za katere skrbi okoli tisoč prostovoljnih markacistov. Glasovanje je tako tudi izraz podpore njihovemu dolgoletnemu prizadevnemu delu. »Vse več ljudi išče sprostitev in izzive na planinskih poteh. S tem pa je za markaciste dodatna potreba po rednem vzdrževanju planinskih poti. Žal nam pogoste vremenske ujme pri tem ne pomagajo, intenzivnejša je erozija, pogostejše so poškodbe tehničnih varoval. V letošnjem letu imamo v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav možnost obnoviti eno izmed planinskih poti, ki nam omogočajo obiskovanje visokogorja, in naj obiskovalci pomagajo izbrati, katere se lotimo najprej,« je poudaril generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Damjan Omerzu.