Slovenija ohranja visoko kakovost življenja

Slovenija se po večini globalnih sinteznih indeksov kakovosti življenja še naprej uvršča med uspešnejše države Evropske unije (EU), v najnovejšem poročilu o razvoju ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). ​»Zadovoljstvo z življenjem je doseglo najvišjo raven doslej, pričakovana zdrava leta življenja ostajajo nad povprečjem EU. Ob visoki zaposlenosti, rasti dohodkov, nizkih dohodkovnih neenakostih in razmeroma učinkovitih sistemih socialne varnosti so pogoji za življenje razmeroma ugodni,« so poudarili v poročilu, ob tem pa opozorili, da se kljub temu od leta 2021 povečujejo tveganja socialne izključenosti, zlasti pri ranljivejših skupinah prebivalstva, zaostruje se dostopnost stanovanj, poslabšuje se tudi kakovost izobraževanja. »Slovenija ohranja visoko kakovost življenja, vendar naraščajoči globalni pritiski, demografske spremembe, omejena prilagodljivost in prenizke investicije v prihodnost omejujejo polno izkoriščanje njenih razvojnih potencialov.« Kot navajajo v poročilu, Slovenija še naprej (pre)počasi zmanjšuje zaostanek pri produktivnosti, ki »ostaja ključna omejitev hitrejšega gospodarskega dohitevanja razvitejših držav, ob tem pa se povečujejo tudi pritiski na konkurenčnost gospodarstva«. Zato poudarjajo, da bo za ohranjanje dosežene ravni blaginje in uspešen razvoj v prihodnje ključno odločnejše ukrepanje na več medsebojno povezanih področjih. Kot navajajo v poročilu, bo prednostno treba okrepiti razvoj in razpoložljivost človeškega kapitala, izboljšati življenjske pogoje vseh generacij in družbeno kohezijo ter okrepiti prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Za dosego teh ciljev, so še dodali, pa morajo biti ti ukrepi podprti s pospešitvijo rasti produktivnosti in prehodom v inovacijsko podprto gospodarstvo ter izboljšanjem institucionalnega okolja in razvojne usmerjenosti javnih financ.

Za rešitev vprašanja prikritih grobišč

Poslanske skupine NSi, SLS, Fokus ter SDS in Demokrati so v državni zbor vložili predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč. Po predlogu zakona bi posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. Predlagatelji zakona s prvopodpisanim Janezom Ciglerjem Kraljem so obenem predvideli, da bi 17. maj ponovno razglasili za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja, kot so ga že maja 2022 v času vlade Janeza Janše, a so ga v času vlade Roberta Goloba ukinili. V zakonu še predlagajo, da se uredi analiza DNK in postopek identifikacije žrtev. Predlog med drugim tudi predvideva, da pristojna upravna enota v šestih mesecih od uveljavitve zakona po uradni dolžnosti izda mrliške liste za vse žrtve, za katere doslej še niso bili izdani. Kot navajajo v NSi, tako želijo zadostiti civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina. »Gre za korak, ki priznava osnovno dostojanstvo vsakega človeka. Ocenjujemo, da je nastopil čas, ko bi morala celotna slovenska politika vsem žrtvam vojn izkazati pieteto in tako neobremenjeno s preteklostjo ustvarjati prihodnost.«

Z znanjem rešujejo življenja

V torek smo zaznamovali mednarodni dan medicinskih sester. Geslo letošnjega dneva je bilo Naše medicinske sestre, naša prihodnost: Z znanjem rešujemo življenja. Z njim Mednarodni svet medicinskih sester in nacionalna združenja medicinskih sester po svetu, med njimi tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije sporočajo, da bodo medicinske sestre lahko še naprej reševale življenja le, če bodo ustrezno opolnomočene ter če bodo imele zagotovljena varna in pravična delovna okolja, so poudarili v Zbornici – Zvezi. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki zaposluje več kot 3500 medicinskih sester, tehnikov zdravstvene nege in bolničarjev, so ob tej priložnosti poudarili, da so medicinske sestre v njihovi ustanovi nepogrešljive, njihova skrb za paciente pa je neprecenljiva. »Njihovo delo je izjemno raznoliko in zahtevno. Opravljajo ga z veliko srčnosti in odgovornosti.« Nenehno se tudi izobražujejo in strokovno izpopolnjujejo, so dodali, kar je zaradi hitrega razvoja stroke ter novih metod in tehnologij postalo nepogrešljiv del njihovega poklica.

Novi rektor Univerze v Mariboru

Na Univerzi v Mariboru so v torek potekale volitve rektorja, za katerega je bil s 56,58 odstotka glasov izbran Dean Korošak. Njegov edini tekmec Mitja Slavinec je zbral 43,42 odstotka. Novi rektor bo položaj prevzel 20. junija, ko sedanjemu rektorju Zdravku Kačiču poteče mandat.