V začetku minulega tedna je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje objavilo seznam srednjih šol, na katerih bo zaradi velikega interesa kandidatov treba omejiti vpis. Vpis bodo omejili na 69 šolah, to je devetih več kot lani. Med njimi so tudi štiri gorenjske šole, pri čemer število kandidatov presega število vpisnih mest ne samo v nekaterih gimnazijskih programih, ampak tudi v programih srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja.
Če je včasih veljalo, da je težko priti na gimnazijo, lahko danes slab učni uspeh komu prekriža načrte tudi pri izbiri poklicnega izobraževanja. Sploh če se posameznik odloči recimo za poklic frizerja. Srednja ekonomska, storitvena in gradbena šola Šolskega centra Kranj je tako do izteka roka za prijave v začetku aprila za 52 razpisanih mest v programu frizer prejela kar 77 prijav in je torej med tistimi šolami, ki bodo morale vpis omejiti. Tako so tudi na ministrstvu poudarili, da med srednjimi poklicnimi programi letos še posebej izstopa zanimanje za vpis v program frizer, tako kot doslej pa je največ zanimanja tudi za programe avtoserviser, računalnikar, mehatronik operater, administrator, bolničar – negovalec in elektrikar, pa tudi mizar in slaščičar. Na področju srednjega strokovnega izobraževanja pa so tudi letos zaznali izrazito povečanje zanimanja za vpis v programa gradbeni tehnik in ekonomski tehnik, veliko zanimanja je tako kot vsako leto tudi za programe tehnik računalništva, zdravstvena nega, predšolska vzgoja, strojni tehnik, tehnik mehatronike, elektrotehnik, farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik, medijski tehnik, tehnik oblikovanja in še nekatere druge. Kot še ugotavljajo na ministrstvu, sta se deleža prijavljenih v gimnazijske programe in programe srednjega strokovnega izobraževanja v primerjavi s preteklimi leti zmanjšala, na račun tega pa se je nekoliko povečal delež prijavljenih v programe srednjega poklicnega izobraževanja. To pripisujejo temu, da so se kandidati tudi letos ustrezneje prijavljali v različne programe glede na svojo učno uspešnost.
A čeprav je spodbudno videti, da se zanimanje za posamezne poklice povečuje, pa nekateri poklici, kot so recimo zidar, mesar ali tapetnik, še naprej ostajajo povsem spregledani. Mladih za te poklice ne uspejo navdušiti niti s štipendijami za deficitarne poklice, ki znašajo okrog 125 evrov na mesec. V šolah jim še nekako uspe ohraniti oddelke v programih, ki izobražujejo za obrtniške poklice, pri katerih se dejavnost prenaša na mlajše rodove znotraj domačega podjetja. Pri marsikaterem poklicu pa smo že skoraj povsem odvisni od tujih delavcev, ker pri nas med mladimi preprosto ni zanimanja za te poklice.