Vseh petnajst ministrskih kandidatov, tudi Franci Matoz (notranje ministrstvo), je uspešno prestalo zaslišanja pred pristojnimi delovnimi telesi državnega zbora. / Foto: Bor Slana/STA
Državni zbor je včeraj odločal o imenovanju šestnajste slovenske vlade in četrte, ki jo bo vodil predsednik SDS Janez Janša. Ko to poročamo, odločitev poslancev še ni znana, zato bomo več o tem poročali na naši spletni strani. Bilo pa bi veliko presenečenje, če vsi kandidati za petnajst ministrskih mest ne bi bili potrjeni. V ponedeljek in torek so sicer vsi ministrski kandidati uspešno prestali prvo sito v državnem zboru, tj. zaslišanja pred pristojnimi odbori in komisijami državnega zbora.
V sredo je zadnjo sejo opravila vlada, ki jo je zadnja štiri leta vodil prvak Gibanja Svoboda Robert Golob. Kot je povedal po seji, je Slovenija v negotovem svetu ohranila stabilnost in je varna država, kar je največ, kar lahko odgovorna politika zapusti kot svojo dediščino. Zagotovil je, da je država danes v dobri kondiciji, in sicer ker »se pred krizami nismo nikoli umaknili, ampak smo z njimi upravljali, ker smo zaščitili ljudi in podjetja, ker smo vlagali v znanje, znanost, infrastrukturo, zdravstvo, razvoj in odpornost. In ker smo verjeli, da država ne sme samo gasiti požarov, ampak mora ves čas graditi prihodnost«. Golob je izjavo podal skupaj s podpredsedniki vlade, Klemnom Boštjančičem in Matejem Arčonom iz vrst Gibanja Svoboda ter Luko Mescem iz Levice, medtem ko je bila podpredsednica iz vrst SD Tanja Fajon odsotna. Predsednik SD Matjaž Han je sicer v ločeni izjavi za medije prav tako ocenil, da so, upoštevajoč energetsko krizo, vojne in uničujoče poplave, svoje delo zelo dobro opravili.
V državni zbor je bila v torek vložena pobuda za naknadni zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Pobudniki, nekateri nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak, so zbrali 13.369 podpisov podpore. Kot so navedli, novela zakona, ki jo je državni zbor sprejel prejšnji teden, odpravlja temeljne varovalke pravne države in odpira prostor politični zlorabi, saj ukinja možnost, da bi se posamezniki, ki so predmet preiskave, pri ustavnem sodišču pritožili zoper nezakonito ustanovljene komisije ali njihove nezakonite sklepe. Kot so navedli, bo lahko politika preko parlamentarnih komisij brez sodne odredbe preiskovala vsakogar, od bank pridobivala podatke o bančnih računih, od operaterjev podatke o zasebnih komunikacijah, od imetnikov gradiv avdio- in videoposnetke, od policije, finančne uprave in drugih državnih organov pa vso dokumentacijo, ne da bi imeli preiskovanci možnost pravočasne pritožbe oziroma sodnega varstva.
Varuh človekovih pravic je presodil, da sta vlada Roberta Goloba ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo z javnimi pritiski, pozivi k spremembi metodologije obračuna omrežnine pri elektriki ter zakonodajnimi posegi posegla v neodvisnost Agencije za energijo kot neodvisnega regulatorja. S tem sta kršila načelo delitve oblasti, pravico do zdravega življenjskega okolja in načelo pravičnosti. »Varuh opozarja, da je neodvisnost energetskega regulatorja eden od temeljnih stebrov evropskega energetskega prava. Njegova naloga je zagotavljanje strokovnega, nepristranskega in dolgoročno vzdržnega odločanja, neodvisnega od kratkoročnih političnih interesov,« so zapisali pri varuhu in poudarili pomen omrežnine za razvoj elektroenergetskega omrežja, ki da predstavlja ključno infrastrukturo za vključevanje obnovljivih virov energije, razvoj električne mobilnosti, uporabo toplotnih črpalk in doseganje podnebnih ciljev države.
Okrožno sodišče v Ljubljani je ta teden za župana Moravč Milana Balažica, osumljenega več korupcijskih kaznivih dejanj, odredilo 30-dnevni pripor. Specializirano državno tožilstvo mu očita, da naj bi izrabil položaj in posredoval pri občinskih svetnikih, da bi potrdili spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Mošenik, na podlagi katerega bi podjetju Termit omogočili nadaljnje delovanje peskokopa, kar je v nasprotju z izsledki agencije za okolje o škodljivosti vplivov na okolje iz leta 2019 in občinskega dokumenta o vplivih na okolje iz leta 2020. Balažic naj bi za posredovanje od direktorja Termita Antona Serianza med drugim prejel plačilo kuhinje v hiši v vrednosti okoli 26.000 evrov, zahteval pa naj bi tudi vsaj 5770 evrov, ki naj bi jih sprejela njegova partnerka Nina Krajnik. Balažic je kazensko ovadbo označil za prazno in politično motivirano.
