Dobre prakse dvojezične predšolske vzgoje

Škofja Loka – Projekt Lingua, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru Interreg programa Slovenija - Avstrija 2021–2027 in dežela Koroška, se konec avgusta zaključuje. Sara Bertoncelj z Ljudske univerze Škofja Loka je pojasnila, da je projekt obsegal tri vsebinske sklope, v enem izmed njih so se osredotočili na predšolsko vzgojo in delovanje vrtcev na obeh straneh meje. Ljudska univerza Škofja Loka je v okviru projekta izvedla vrsto aktivnosti za strokovne delavce v predšolski vzgoji na temo večjezičnosti, zgodnjega učenja tujega jezika, inkluzivnosti ... Osrednji namen tokratnega spletnega srečanja pa je bila izmenjava izkušenj in primerjava sistemov predšolske vzgoje na slovensko-avstrijskem obmejnem območju ter iskanje skupnih točk za nadaljnje strokovno sodelovanje. Sodelujoči so se strinjali, da je kakovostna večjezična predšolska vzgoja pomembna tako za ohranjanje narodnih skupnosti kot za razvoj otrok, največja izziva pa ostajata pomanjkanje kadra in različna sistemska ureditev.

Nujna sistemska podpora

V razpravi so se osredotočili predvsem na dobre prakse pri dvojezičnih vrtcih, saj želijo pripraviti katalog smernic za odločevalce na tem področju, je poudarila direktorica Ljudske univerze Škofja Loka Nina Triller Albreht. Direktor Mohorjeve družbe v Celovcu Karl Hren je ugotavljal, da ima Slovenija področje dvojezičnih vrtcev zakonsko precej bolje urejeno kot avstrijska Koroška. »Pri nas ni veliko javnih dvojezičnih vrtcev, saj zakonsko to ni urejeno. Zato so nastali številni zasebni dvojezični vrtci, ki se financirajo iz posebnega sklada.« Dodal je, da so ti vrtci zelo priljubljeni, tako da tudi javni vrtci vse pogosteje odpirajo dvojezične skupine, a pri tem pogrešajo sistemsko podporo. Dvojezični vrtec deluje tudi pod okriljem Mohorjeve družbe. V okviru projekta Lingua so v omenjenem vrtcu omogočili praktično usposabljanje šestim slovenskim praktikantkam, ena se je kasneje v vrtcu tudi zaposlila.

Precej več sistemske podpore imajo dvojezični vrtci v Sloveniji. Ravnateljica dvojezičnega Vrtca Lendava Ksenija Pahor je pojasnila, da država zagotavlja dodatek za dvojezičnost strokovnim delavcem, sofinancira pomočnike vzgojiteljev in izobraževanja. A kot je opozorila, kljub temu tudi pri njih primanjkuje ustrezno usposobljenega kadra, k čemur prispeva tudi negativna demografska slika na tem območju. Po besedah Silve Bratož iz Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem pri njih v sodelovanju z Mestno občino Koper razvijajo model večjezičnega vrtca v eni od enot Vrtca Koper, saj dvojezičnih vrtcev na Primorskem ni. Kot je poudarila, je pomembno, da se drugi jezik uvaja postopoma, z veliko vizualne podpore, gibanja in drugih čutnih dejavnosti, saj otroci tako jezik sprejemajo naravno. Sonja Rutar s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem pa je poudarila, da je ob tem treba upoštevati, da vrtci postajajo tudi vse bolj večjezični zaradi priseljevanja otrok iz različnih jezikovnih okolij. Zato se ji zdi pomembno ohranjati jezike manjšin, a se obenem zavedati vseh jezikovnih specifik, ki so zdaj prisotne v družbi. »Če želimo ohraniti jezikovno, kulturno specifiko jezika, ostaja eno ključnih pedagoških načel koncept 'ena oseba – en jezik'.« Nadja Kramer iz Univerza v Celovcu je pojasnila, da ta koncept prakticirajo tudi v dvojezičnih vrtcih na avstrijskem Koroškem, tako da ena vzgojiteljica govori samo slovensko, druga samo nemško. A tudi pri njih se zatakne pri vprašanju, kje dobiti kadre. »Mohorjeva družba si zato pomaga s kadri iz Slovenije.«

Jezik naš identitetni steber

Razprava je tako ponudila številne predloge, kako urediti področje dvojezičnih vrtcev, med drugim s sprejetjem normativov za dvojezične vrtce, nadaljnjo sistemsko podporo izobraževanju kadra in krepitvijo zakonodaje na področju predšolske dvojezične vzgoje. Vsi sodelujoči pa so se strinjali, da pri dvojezičnosti ne gre le za pedagoško vprašanje, ampak tudi pomemben del kulturne identitete in prihodnosti narodnih skupnosti. »Pomembno je ne samo ohranjati materni jezik, ampak družbo tudi vzgajati, da je materni jezik identitetni steber – jezik, ki nam daje osnovo,« je sklenila Rahela Hojnik Kelenc iz Ljudske univerze Lendava.