Pred dnevi se me je med spremljanjem televizije dotaknila zgodba o petnajstletniku z Obale, ki je bil lani kot sopotnik brez čelade na mopedu udeležen v hudi prometni nesreči. Povzročil jo je vinjen voznik osebnega vozila, poškodbe mladeniča pa so bile grozljive: sedemkrat zlomljena noga, ki ji je sprva grozila celo amputacija, hude poškodbe glave, večkratni zlom lobanje ... Čakalo ga je več kot deset operacij, a je zmagal v bitki za svoje življenje in se podal na pot dolge rehabilitacije.
Obljubim si, da bom to ob prvi priložnosti pokazala svojima hčerama, malenkost mlajšima od omenjenega mladeniča, da se mi naslednjič ne bo treba pregovarjati z njima o uporabi čelade, ko bosta šli na kolo. Čeprav je uporaba kolesarske čelade obvezna za vse kolesarje do dopolnjenega 18. leta starosti, se je marsikateri mladostnik otepa. Tudi moji najstnici včasih raje gresta kam peš, kot da bi s čelado na glavi sedli na kolo.
Kako zelo koristna je kolesarska čelada, se je naša družina nedavno prepričala povsem od blizu – na kolesarjenju pri Vrbskem jezeru. Avstrijci zadnjo nedeljo v aprilu ceste okoli jezera zaprejo za motorni promet. V množici kolesarjev smo tako na čudovit dan tudi mi zavrteli pedale in uživali v lepi pokrajini. Mož še celo malenkost preveč: med občudovanjem jezera je prišel trenutek nepazljivosti, s kolesom je zadel v robnik in grdo poletel na pločnik. K sreči jo je odnesel brez večjih poškodb, le z odrgninami in modricami, a brez čelade bi bila situacija bistveno drugačna. Čelada je »zacvetela« in raje ne pomislim, kaj bi bilo, če bi ob pločnik udarila glava … Verjetno sedaj vsaj nekaj časa naših najstnic ne bo več treba prepričevati o nujnosti uporabe kolesarske čelade. Vseeno pa razbite čelade še nismo vrgli v smeti – za vsak primer, če bo treba komu osvežiti spomin.
Brez dvoma bo tudi mene večkrat nagovorila. Priznam namreč, da sama nisem najboljši zgled striktnega nošenja kolesarske čelade. Nadenem si jo za kak »daljši« kolesarski izlet, medtem ko si jo za pot do bližnje trgovine ali nekaj kilometrov oddaljenega mesta običajno ne oziroma si je vsaj doslej nisem. Na kolo sem sedla v prepričanju, da bo vse v redu, ker bom dovolj previdna. A je to bolj slaba tolažba, saj te kljub vsej previdnosti nesrečni trenutek lahko čaka že za prvim vogalom, če ti denimo pot prekriža prehiter ali alkoholiziran voznik.
Po podatkih javne agencije za varnost prometa lahko čelada ublaži posledice poškodbe glave od 40 do 70 odstotkov. Zato nikar ne pozabimo, da lahko zaščitna čelada kolesarjem in tudi drugim udeležencem v prometu reši življenje.