Gorenjska podjetja dobra pri izvozu
Območna obrtno-podjetniška zbornica Kranj sodeluje pri čezmejnem projektu, ki povezuje avstrijska in slovenska mala ter srednja podjetja. V ta namen so organizirali Izvozni zajtrk, kjer je debata tekla o izvozu v Avstrijo.
Kranj – V okviru projekta Connect SME Plus, ki zajema program za samostojno usposabljanje za internacionalizacijo malih in srednjih podjetij iz Slovenije in Avstrije, so na Območni obrtno-podjetniški zbornici (OOZ) v Kranju organizirali Izvozni zajtrk. Srečanje, na katerem so predstavili projekt in vanj zajete vsebine, je bilo tudi priložnost za sodelujoče, da prisluhnejo zanimivim govorcem. Goste je pozdravila Daniela Žagar, direktorica OOZ Kranj, enega izmed petih partnerjev pri projektu, ki je izrazila željo po povezovanju gorenjskih podjetij pri izvoznih poslih s tujino in pričakovanja podpore županov, saj danes posel težko izvajaš sam in je čezmejno povezovanje nujno. Srečanje je moderiral Primož Kristan, operativni vodja projekta Celje International, projekta, ki združuje in čezmejno povezuje podjetja iz celjske regije. Prav takšne oblike povezovanja si v Kranju želi tudi Žagarjeva.
Izvozni zajtrk se je osredotočal na izkušnje z uspešno izvozno taktiko podjetij in pomočjo manjšim podjetjem, ki se na to poslovno pot še podajajo. Svoje izkušnje je delil direktor zimske divizije pri Elanu Leon Korošec. Elan je velik mejnik v izvozu dosegel že leta 1952, ko je začel izvoz v ZDA, saj je takratno vodstvo dojelo, da je domači trg premajhen. Malim in srednjim podjetnikom Korošec svetuje, da se posvetijo trženju lastnih izdelkov, ne le da jih prodajajo večjim podjetjem. »Pomembno je doumeti, zakaj nekaj delamo, in ne le, kaj delamo,« je poudaril v svojem predavanju. Izvoz pri Elanu predstavlja kar devetdeset odstotkov vseh prihodkov, posebno pomembna je pri tem zimska divizija, s tem pa je podjetje postalo številka pet na svetovnem zemljevidu proizvajalcev smuči.
Kot predavatelj je v Kranj prišel tudi Miran Breznik, certificiran izvozni svetovalec, tudi svetovalec pri Austrian Business Academy. Udeležencem je predstavil ključne točke, na katere morajo biti pozorni pri vključevanju na avstrijski trg, saj ima ta določene zakonitosti, ki morda na Slovenskem ne veljajo. »Bodite pozorni, da vse, kar obljubite, tudi natančno izpolnite, saj v nasprotnem primeru na avstrijskem trgu pogorite. Najbolj držijo tisti dogovori, ki so zapisani,« je svetoval Breznik in pohvalil Slovenijo, ki je zelo dobro pozicionirana na izvoznem področju in tudi bogata z znanjem in inovacijami. Prav inovacije so temelj avstrijskega gospodarstva, ki je bogato v industriji, kar je mnogim manj znano. Obenem so delavske stavke v Avstriji prava redkost, saj že iz njihove zgodovine izvira želja, da bi čim bolj dosegali kompromise. Gorenjska podjetja so po besedah Breznika zelo uspešna pri izvozu in so bila prva, ki so vstopala na avstrijski trg, a so povečini potrebovala tri do štiri leta, da so se dobro ugnezdila, zato opozarja, da sta za internacionalizacijo pomembna dobra priprava in veliko časa.