In, a imaš fanta?
Treba je prebiti molk o LGBT-temah v šolah, pravi Katja Sešek iz društva Legebitra. Dejstvo je, da lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe obstajajo, če se mi strinjamo ali ne ... LGBT-osebe so tudi v jeseniških šolah, dogaja se tudi nasilje do LGBT-učencev, dijakov, učiteljev, tako kot drugod po Sloveniji.
Raziskave kažejo, da so številni geji in lezbijke v Sloveniji zaradi svoje spolne usmerjenosti v šoli doživljali nasilje, zlasti s strani sošolcev, a tudi s strani učiteljev. Izkušnje kažejo, da učitelji oziroma učiteljice preredko posežejo in preprečijo verbalno in redko tudi fizično nasilje, saj se to ne izvaja neposredno pred njihovimi očmi oziroma so tudi sami oziroma same pogosto v stiski, kako se pravilno odzvati.
»In, a imaš fanta?« Takšno vprašanje pogosto slišijo dekleta in mlade ženske, in čeprav spraševalec s tem ne misli nič slabega, lahko osebo spravi v neprijetno situacijo. Zakaj? Zato, ker se pač predvideva, da je logično, da so ji pač všeč – fantje ... A kaj, če ji niso? »Že tako je težko razkriti, če nisi heteroseksualno usmerjen, s takšnim vprašanjem pa te spraševalec posebej spravi v zadrego, saj moraš najprej zavreči njegovo predvidevanje, da so ti všeč fantje ...« pravi Katja Sešek, programska_i sodelavka_ec društva Legebitra Slovenija.
Legebitra je nevladna organizacija, ki izvaja projekte in programe, ki so namenjeni LGBT-osebam (lezbijkam, gejem, biseksualnim in transspolnim osebam). V sklopu Tedna dobre volje, ki ga je pripravil Mladinski svet Jesenice, so v prostorih Mladinskega centra Jesenice pripravili delavnico z naslovom Toleriram te, na katero so povabili starše LGBT-oseb, učitelje, svetovalne delavce šol, psihologe, zaposlene na centru za socialno delo, občini in posameznike. Na delavnici so udeležencem želeli s praktičnimi primeri predstaviti odnos do LGBT-oseb, pokazali oblike komuniciranja in sodelovanja, ki so spoštljive in temeljijo na enakopravnosti.
A žal se delavnice ni udeležil niti en udeleženec. Katja Sešek, ki naj bi dogodek vodil_a, ni bil_a niti presenečen_a niti razočaran_a. »Razlogov za neodzivnost je lahko več. Jesenice so dokaj majhno mesto, mogoče ljudem ni prijetno, jih je strah, morda imajo odpor proti tovrstnim temam. Morda se jim ne zdi potrebno izobraževati se o tem. A dejstvo je, da lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe obstajajo, če se mi strinjamo ali ne.« LGBT osebe so tudi v jeseniških šolah, dogaja se tudi nasilje do LGBT-učencev, dijakov, učiteljev, tako kot drugod po Sloveniji. In prav zato po izkušnjah Katje Sešek veliko ljudi svoje spolne identitete oziroma spolne usmerjenosti še vedno sploh ne razkrije.
A meni, da je dolžnost učiteljev, svetovalnih delavcev v šolah, da se izobrazijo o tematiki, saj bi ne nazadnje prav oni morali biti med tistimi, na katere bi se lahko obrnili dijaki, ki so v čustveni stiski zaradi svoje spolne identitete oziroma zaradi nesprejemanja in medvrstniškega nasilja. »Potrebe so zagotovo večje od današnjega odziva, treba je prebiti molk o LGBT-temah v šolah,« je opozoril_a Katja Sešek.
V Sloveniji sicer deluje več društev oziroma nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju, vse so zelo aktivne tudi na socialnih omrežjih, imajo javno objavljene e-naslove, telefonske številke, tako da se nanje lahko obrnejo vsi, ki potrebujejo pomoč, pogovor, podporo, povezovanje ... V Legebitri pripravljajo tudi redna mesečna srečanja po nekaterih slovenskih mestih in želijo si, da bi njihova terenska ekipa enkrat mesečno začela obiskovati tudi Jesenice.
In če se vrnemo na začetek: kakšno je potem »pravilno« vprašanje o fantu? Po besedah Katje Sešek je ustreznejše vprašanje v smislu: Se s kom videvaš? Hodiš s kom ven? »Gre za minimalno spremembo, ki pa v komunikaciji lahko naredi bistveno razliko ...«