Deskarja Žana Koširja nastop na olimpijskih igrah čaka šele naslednji teden. / Foto: Gorazd Kavčič

Gre po to, česar še nima

Deskar Žan Košir je iz Sočija v domači Tržič prinesel srebrno in bronasto olimpijsko medaljo. Po težavah s hrbtenico se pred nastopi v Južni Koreji spet bolje počuti in priložnost za zlato medaljo bo zgrabil z vsemi močmi.

Deskarje v paralelnem veleslalomu kvalifikacije čakajo v četrtek, tekma pa naslednjo soboto.

Tržič – Deskanje na snegu je ena najmlajših olimpijskih disciplin, saj se deskarji za olimpijska odličja potegujejo šele od leta 1998, ko so bile zimske olimpijske igre v Naganu. Pred štirimi leti v Sočiju je bilo deskanje prvič zastopano s petimi disciplinami, ko so se tekmovalke in tekmovalci pomerili v paralelnem slalomu in veleslalomu, krosu, snežnem žlebu in snežnem parku. Tudi v Pjongčangu je na sporedu pet disciplin, vendar pa je paralelni slalom zamenjala tekma v akrobatskih skokih.

Tako tudi najboljši slovenski deskar, 33-letni Tržičan Žan Košir, nima možnosti, da bi se potegoval za dve olimpijski odličji, ki jih je pred štirimi leti osvojil v Sočiju, ko je bil v paralelnem veleslalomu tretji, v slalomu pa drugi. Zato pa ima nov izziv, saj doma še nima zlate olimpijske medalje. Kvalifikacije za paralelni veleslalom ga čakajo v četrtek, tekma pa tik pred koncem olimpijskih iger, naslednjo soboto.

Po izvrstni sezoni 2014/15, ko ste osvojili dve olimpijski medalji poleg tega pa še veliki in oba mala globusa, ste imeli veliko težav z zdravjem, zaradi težav s hrbtom pa se tudi nova olimpijska zima ni začela po načrtih?

»Lahko rečem, da je zame na neki način trenutno veliko bolje, kot sem pričakoval, pa najbrž tudi bolje, kot so pričakovali drugi. Pred začetkom sezone sem si postavil nekaj ciljev in doslej sem vse izpolnil. Dejstvo je, da nisem imel izpolnjene olimpijske norme – in to je bil moj glavni cilj. Nato se mi je tekmi potem ponudila celo priložnost, da bi zmagal, jaz pa na to še kar nekako nisem bil pripravljen.«

S četrtim mestom v paralelnem veleslalomu v Lackenhofu ste dokazali, da še vedno sodite med favorite. Vendar je konkurenca huda in izenačena?

»Na vsaki od sedanjih tekem svetovnega pokala je bil zmagovalec drugi in ne vem, zakaj ne bi na olimpijskih igrah zmagal kdo, ki letos še ni zmagal. Ker je konkurenca res izenačena, pač v nobenem dvoboju ne bom smel pomisliti na taktiziranje. To me je znova prepričalo, ko sem na zadnji tekmi malce ''stopil z gasa'' in izgubil.«

Po dveh medaljah iz Sočija kljub slabšim sezonam znova sodite med favorite. Tudi sam tako razmišljate?

»O tem, ali sem favorit, nimam pojma, to bolje vedo drugi. Jaz vem le to, da namesto mene ne bo tekme nihče odpeljal. Sam se bom moral spopasti s progo in tekmeci in tudi sam bom nazadnje imel največ od tega, ali mi uspe doseči dober rezultat.«

Iz Sočija sta se vrnili s srebrno in bronasto medaljo. Boste sedaj napadali zlato?

»Motiviran sem zagotovo, saj je jasno, da me tisto, česar nisem dosegel v Sočiju, žene dalje. Kakšne so pa možnosti, pa bomo kmalu videli.«

Vam ustreza, da je sedaj zgolj ena tekma, paralelni veleslalom?

»Trenutno slaloma sploh nisem sposoben voziti. Mi pa zelo odgovarja, ker so pri veleslalomu posebej kvalifikacije in šele po prostem dnevu je nato finale. Tako se bom vmes lahko malce odpočil. Sem pač že v letih in imam občutek, da so prav zame pripravili takšen razpored.«

Navadno ste imeli na pomembnih tekmah glasno podporo Tržičanov. Tokrat so olimpijske igre daleč. Ali pričakujete svoje navijače?

»Če ne drugega, je v Južni Koreji Anže Semenič, morda bo še kdo drug. Sicer imam rad veliko navijačev, vendar pa je težko, če so to tvoji najbližji, ko veš, da se moraš še posebno izkazati. Bodo pa zagotovo nastope po televiziji spremljali številni Slovenci in upam, da bodo za nas močno stiskali pesti.«