Življenjske poti Franckovih

Otroci ustanovitelja vinske trgovine Aleša Paulina iz Zadrage, ki so preživeli otroštvo, so bili vsi izobraženi, podjetni in uspešni. Janez (*1848), ki ga je brat opeharil za dediščino, je kot »Father John« v ZDA ustanovil še danes delujočo katoliško šolo. Manca (*1859) je ostala na Franckovi domačiji. Francl (*1860) se je poročil z Maričko iz znamenite in premožne rodbine Šturm, Papi (*1865) pa s Frančiško iz znane Majzeljevine. Pri Franckovih se prav tako kot pri Majzljevih in Šturmovih dobro vidi, da je večina njihovih potomcev po končani dobri izobrazbi opravljala ugledne službe, se bogato poročila in praviloma niso živeli v domačem kraju.

Že Aleševa brata Andrej (*1812) in Šimen (*1824) sta študirala za duhovnika, eden celo v Gradcu. Njegov drugi sin, stric Francl (*1860), je študiral na Dunaju in služboval v Trstu. Brat Alešove snahe Maričke Šturm, Karel (okoli *1877) je leta 1898 maturiral na klasični gimnaziji (v tedanjih časih redkost) in študiral agronomijo, nato pa se zaposlil kot inšpektor v Ljubljani. Njen sorodnik Lovrenc (*1858) se je izučil za kuharja in postal osebni kuhar nadvojvode in kasneje prestolonaslednika Franca Ferdinanda na bojni ladji SMS Kaiserin Elisabeth. Njegov oče Lovrenc (*1803) je bil ranocelnik.

Starejši brat očeta Frančiške Majzelj Joseph Maisell (*1828) je študiral na Dunaju in leta 1848 podpisal Majarjevo peticijo za ustanovitev Kraljestva Slovenije. Njene sestre so se lukrativno poročile (mož Minke, oče strica Rejčka, je bil advokat, mož Ane Majzelj pa oficir). Dobro so se poročile tudi nečakinje (Tončkin mož je bil zdravnik Lapajne, Franjin mož sodnik Zwitter, Pepca se je poročila s sodnikom Keršičem).

Potomci premožnih domačij oziroma gostiln si večinoma niso želeli naslediti domačega posestva. Največkrat so stremeli za uglednimi javnimi službami (ali porokami z nosilci takšnih služb), saj so te omogočale socialni vzpon, življenje v mestu, pa tudi lagodnejše bivanje od garanja na domačiji. Niso se nadejali političnih pretresov, po katerih je še včerajšnji ugledni javni uslužbenec lahko hitro obveljal za slugo danes osovraženega prejšnjega režima, medtem ko je ugled domačije in gostilne praviloma ostal tudi po menjavi državnih ureditev.

Iz gostilne sta prišli Marička Sturm in Frančiška Majzelj. Slednja je iz vinske trgovine in gostilne pr' Francku, kamor se je priženila, ustvarila elitno restavracijo. Izmed vseh otrok Aleša Paulina iz Zadrage pa se je najbolje omožila starejša Papijeva sestra Zefa (*1862) – z Josipom Tomšetom.

Mati Aleša Paulina iz Zadrage Marijana Fister (Španova iz Naklega, *1788) je na Franckovo domačijo prišla, da bi skrbela za vnuka iz sinovega prvega zakona, Janeza (1848–1896). Doživela je tudi rojstvo ostalih vnukov iz obeh Aleševih zakonov in je danes pokopana v Podbrezjah.

Česar ni doživela, pa so bile poroke vnukov, ki jih je imel sin v zakonu z Marijo Ažman: Francl se je leta 1886 poročil z Maričko Šturm, Zefa l. 1887 z Josipom Tomšetom, Papi pa l. 1896 s Fanny Majzelj.

Pravnuki Španove Marijane so se rodili v razmiku devetih let: stric Ciril (*1888), stric Aci (*1889), teta Anica (*1891), stric Fran (*oktobra 1892), stric Levček (*novembra 1892), Atek (*1896), ter teta Mima (*1898). Kdaj se je rodila druga hči tete Zefe in strica Tomšeta, nisem mogla ugotoviti, a umrla je leta 1905 na Dunaju. Tretji sin Maričke in strica Franclna, Levček, je l. 1918 umrl za špansko gripo v Hamburgu. Bil je strojni inženir in je med prvo svetovno vojno verjetno delal za kakšno ladjedelnico (pred tem je pa konstruiral podmornice ob Baltiku).