Želijo podporo širše skupnosti

Brode – »Mladi prevzemniki predstavljajo ključen del prihodnosti slovenskega kmetijstva in s tem prehranske varnosti Slovenije. Za pospešen razvoj kmetijstva je mladih gospodarjev premalo, pogosto pa mlade odvračajo predvsem administrativne in finančne ovire,« so opozorili pred začetkom okrogle mize, na kateri so predstavili izzive, s katerimi se srečujejo mladi prevzemniki kmetij. Povprečna starost nosilcev kmetij, je pojasnila moderatorka okrogle mize Martina Kolenc Novak, je 63 let, mladi prevzemniki pa se prej postarajo, preden prevzamejo kmetije.

Mladi imajo manj zadržkov

Zato oče in sin s Kmetije Pr Leskovc v Stari Oselici, Zvonko in Jakob Dolinar, zagotovo predstavljata primer dobre prakse. »Jakob je že zgodaj pokazal močno željo, zato je pri rosnih dvajsetih letih prevzel kmetijo,« je pojasnil Zvonko Dolinar, ki je prepričan, da je mladim treba dati priložnost, saj imajo več poguma in manj zadržkov pri uvajanju novosti na kmetijah. »Starejši težje dohajamo nove tehnologije, se je pa treba ves čas prilagajati.« Ob tem je Jakob Dolinar zatrdil, da očeta kljub temu vedno vpraša za mnenje, četudi ni nujno, da ga upošteva. »Vsak namreč drugače gleda na stvari, zato mi tudi veliko pomeni, če mi kdaj kasneje prizna, da kakšna moja odločitev, čeprav ji sprva ni bil naklonjen, ni bila neumna.«

Eva Vrevc Jenko in Matevž Jenko s Kmetije Pr' Matevž v Retečah pa se zaradi finančnih tveganj in skrbi za mlado družino o prevzemu še odločata. Želita, da bi bila to družinska kmetija, ki bi lahko obema nudila zaposlitev. »A manjša kmetija ima omejeno količino delovnih mest, zato sva se načrtno odločila še za dopolnilno dejavnost, da bi zagotovila več delovnih mest, obenem pa sva s tem ustvarila dodano vrednost.«

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek, ki je po sili razmer tudi sam zelo mlad prevzel kmetijo, je poudaril, da se morajo mladi zgodaj vključiti v načrtovanje in razvoj kmetije. A zdi se mu zelo pomembno, da imajo mladi pri tem ustrezno podporo. Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Slovenije Eva Golob je opozorila, da je na slovenskih kmetijah težava medgeneracijsko sožitje, zato bi bilo po njenem prepričanju treba ozaveščati tudi starejše. Obenem pa pogreša izobraževanja za mlade, da bi dobili več informacij, kaj vse je potrebno za prevzem kmetije in katere birokratske zadeve to prinese s sabo. Zato se je zavzela za vzpostavitev središča, kjer bi bilo mogoče na enem mestu dobiti vse informacije.

Kmetijstvu prava vrednost v družbi

Treba pa bi bilo tudi na sistemski ravni poskrbeti za razvoj kmetijskih gospodarstev. »Kmetijstvo mo­ra dobiti pravo vrednost v družbi in kmeta je treba obravnavati kot resnega partnerja pri snovanju kmetijske politike,« je poudaril Podgoršek, Jakob Dolinar pa si želi tudi podpore širše skupnosti. Z njim se je strinjala tudi Eva Vrevc Jenko, ki meni, da bi slovenski kupci lahko pripomogli že s tem, da bi se spet zavedeli, da je domača hrana kakovostnejša in zato več vredna kot tista, ki jo pripeljejo od daleč. »Potem bi tudi mi še naprej svoje delo opravljali z veseljem.«