Zadnja pot papeža Frančiška

Krsto s pokojnim svetim očetom so po obredniku, ki zapoveduje tudi zdrobitev njegovega papeškega prstana s simbolom ribe in uničenje njegovega pečata, v sredo iz Doma svete Marte, v katerem je živel in kjer so se od njega poslovili kardinali in drugi predstavniki Svetega sedeža oziroma države Vatikan, prenesli na mrtvaški oder v baziliki svetega Petra. Papež Frančišek je bil po skromnejšem obredu, ki ga je zagovarjal sam, položen samo v eno krsto, in ne v tri kot pred tem. Mrtvaški oder je skromen, takšen, kot je bilo njegovo življenje. Mimo njega od srede naprej stopajo tisoči vernikov, ki se želijo osebno posloviti od človeka, ki je s svojimi idejami, tudi drznimi, želel spremeniti Cerkev in svet na boljše.

Papeža bodo pokopali jutri, vendar ne v baziliki svetega Petra, kjer je zadnji dom več kot sto papežev, ampak v njemu najljubši baziliki Marije Snežne. Pogrebna svečanost se bo začela ob desetih na trgu pred baziliko svetega Petra. Udeležbo na pogrebu so napovedale delegacije na najvišji ravni iz dvesto držav, o slovesu od papeža Frančiška pa bo poročalo okrog 2500 novinarjev.

Po smrti papeža, ko je nastalo tako imenovano stanje praznega sedeža – sede vacante in so zapadle vse papeževe vodstvene funkcije, je postal prvi mož Vatikana »kardinal kamerleng« msgr. Kevin Farell. Konklave, na katerih bo 130 kardinalov, mlajših od osemdeset let, volilo novega papeža, pa morajo biti od 15 do 20 dni po smrti.

Zgodbe njegovega življenja

Papež Frančišek je že 13. marca leta 2013 zvečer, po izvolitvi in po sporočilu svetu, da imamo papeža – »habemus papam« –, presenetil vernike na Petrovem trgu z enostavnim pozdravom »dober večer«. Kardinale volivce je pred glasovanjem presenetil z izbranim, tri minute dolgim nagovorom, v katerem je med drugim dejal, da Cerkev ne sme biti samozadostna. Kasneje je izvedel, da se je zaradi tega govora med kandidati znašlo tudi njegovo ime in je zato dobil glasove, odločilne za izvolitev. Sicer pa je bilo njegovo ime omenjano že pri volitvah prejšnjega papeža. Ko si je kot papež prvič nadel bela oblačila, je ceremoniarju Guidu Mariniju povedal, da bo obdržal svoj naprsni škofovski križ in ortopedske čevlje. Na balkonu je bil kot novi papež ganjen ob pogledu na množico, ki je kljub dežju vztrajala na Petrovem trgu. »Moje misli so hitele k staršem, bratoma in sestrama, k babici Rosi pa tudi k vsem ubogim in odrinjenim, ki sem jih kdaj srečal. Njih sem postavil v središče svojega apostolata in pri njih sem našel navdih za ubogo Cerkev,« je povedal o trenutku, ko je kot novi papež Frančišek po nepričakovanem odstopu papeža Benedikta XVI. prvič nagovoril vernike.

Frančiškova podoba papeštva

V knjigi »Papež Frančišek – Življenje, moja zgodba v zgodovini«, ki je skupno delo pokojnega papeža in časnikarja Fabia Marcheseja Ragona, so opisani papeževi pogledi in doživljanje dogodkov od leta 1939 naprej, ko je bil Jorge star tri leta in je slišal pripovedovati, da se je daleč od njegovega doma začela druga svetovna vojna, da se je ne le v Evropi, ampak tudi zunaj nje, začela mržnja do Judov in da so Američani vrgli na Japonsko dve atomski bombi ter šele z njima prisilili Japonce k predaji. V knjigi piše, kako navdušeno je spremljal prve človekove korake na Luni, kako grobo je bilo ob državnem udaru politično dogajanje v njegovi Argentini in kako je sloviti argentinski nogometaš Diego Maradona v finalu svetovnega nogometnega prvenstva z »božjo roko« potisnil žogo v angleški gol. Opisal je svojo pot do papeškega prestola ter svoje spomine in misli sklenil s sklepnim poglavjem z naslovom Zgodovina, ki še ni napisana. V njem opisuje dogodek, ki se mu je pripetil lani, ko ga je gost presenetil z vprašanjem: »Svetost, ali ste slišali, kaj je nekdo napisal o vas? Da s svojo neposrednostjo in dostopnostjo uničujete podobo papeštva …«

»Ob tistih besedah sem za hip obmolknil zato, ker me je prešinila naslednja misel: če bi se ukvarjal z vsem, kar je bilo povedano in napisano o meni, ne bi mogel več narediti ničesar in bi moral vsak teden k psihiatru. Tudi sam sem nekje prebral, da 'Frančišek uničuje papeštvo'. In kako naj na to odgovorim? Da sem tudi kot papež najprej dušni pastir! In da morajo biti pastirji med ovcami, se z njimi pogovarjati, jih poslušati, podpirati in čuvati. Tudi Jezus se ni držal proč od ljudi, ampak je živel med njimi in hodil skupaj z njimi. Čeprav drži, da je Vatikan zadnja absolutna evropska monarhija, kjer nekateri razmišljajo in se obnašajo kot dvorjani, moramo to mentaliteto preseči in enkrat za vselej zavreči. Menim, da se mora Cerkev v prihodnosti poenostaviti in se znebiti klerikalistične vzvišenosti in oddaljenosti od vernikov, ki je huda bolezen, prava kuga,« je zapisal in se spomnil razmišljanja pokojnega papeža Josepha Ratzingerja, ki je v svoji viziji prihodnosti napovedal, da bo Cerkev postala manjša, z manj verniki, ki pa bodo vero spet postavili v središče svojega življenja … Tako kot jo je pokojni Frančišek.