Za spomin in spomenike

Slovenska zmaga ne bi bila mogoča brez popolne podpore prebivalstva, medijev, gospodarstva, uprave. Elektro Gorenjska je izklapljala JLA elektriko. Pošta je JLA odklopila telefonske zveze. Iz Surovine Maribor, PPP Kranj, so postavljali protitankovske ovire. Številna podjetja so dala na razpolago svoja vozila. Ljudje so na vse načine pomagali teritorialcem in milici. O vsem tem je še premalo povedanega.

Predvsem pa je premalo povedanega o tem, kako je grmenje vojne stisnilo tiste, ki jih je prizadelo, pa naj bo na strani napadalcev ali braniteljev.

Letos Republika Slovenija obhaja svojo petintridesetletnico. Naj opozorimo, da je to več, kot je doživela prva Jugoslavija (1918–1941), in dve tretjini časa druge Jugoslavije (1945–1990). Obe predhodnici, v katerih smo Slovenci uveljavljali svojo omejeno državnost, sta spominu na svojo ustanovitev in uveljavitev razvili bogato izročilo. Posebej komunistična Jugoslavija, ki je večino od več kot šest tisoč spomeniških postavitev postavila že v prvih letih svojega obstoja. Spomeniki, ki smo jih postavili Republiki Sloveniji, njeni ustanovitvi in uspehom, so maloštevilni in skromni. Prav tako je malo poimenovanj in drugih počastitev – Letališče Jožeta Pučnika izstopa kot izjema med prevladujočimi poimenovanji iz časa komunistične okupacije javnega spomina. Jože Pučnik ima tudi skromen kip na Brdu.

V čast novorojeni republiki so posadili nekaj lip.

Na skrivališčih orožja, prizoriščih spopadov so po­stavili skromne spomenike in spominske plošče. Vsem padlim so postavili spominska znamenja, po padlima Petriču in Peperku so poimenovali vojašnici.

Rudi Šeligo ima kipec v Kranju, France Bučar v Ljub­ljani, France Tomšič v Kamniku, spominsko ploščo je v Kranju dobila Amnesty International.

Razstava Gorenjska za demokracijo in samostojnost v Hribarjevi vili v Cerkljah je prva stalna razstava o osvobodilnih letih 1987–1991 na Gorenjskem.

Spomenikom se v Cerkljah pridružujejo kipi Franceta Tomšiča, Ivana Omana in Franceta Bučarja, ki so začetek galerije gorenjskih osamosvojiteljev.

Golobova Vlada RS je dokazala svojo protiosamosvojitveno držo z ukinitvijo Muzeja slovenske osamosvojitve, svojo naklonjenost titoističnemu potvarjanju zgodovine pa z ukinitvijo dneva spomina na žrtve komunizma. Zato je počastitev spomina na čas slovenske demokratizacije, osamosvojitve in zmagovite vojne tudi upor proti vsem, ki bi s takimi dejanji, kot sta omenjeni Golobove vlade, zanikali najvišje dosežke slovenske nacije.

Prav zato se jih spominjajmo in praznujmo 35 let Republike Slovenije.