Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček odprtje razstava Tržiški muzej paviljon NOB kustosa dr Bojan Knific in Sonja Koren Valjavec / Foto: Tina Dokl

Avtorja razstave Sonja Koren Valjavec in dr. Bojan Knific / Foto: Tina Dokl

Vsako obuvalo nosi svojo zgodbo

V Tržiškem muzeju radi na svetlo postavijo zanimivosti iz tržiške, slovenske in svetovne čevljarske dediščine. Z razstavo Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki je že na ogled v Paviljonu NOB, obenem napovedujejo čevljarski praznik v Tržiču na prvo septembrsko nedeljo.

Motive, predmete in vsebine v Tržiškem muzeju vedno znova iščejo predvsem z namenom, da bi v času bližnje Šuštarske nedelje, letos bo ta 7. septembra, pripravili nekaj, kar v svojem jedru ohranja spomin na čevljarstvo. »Prepričani smo namreč, da bi skladno s to mislijo v povezavi s prvo septembrsko oziroma angelsko nedeljo morali delovati vsi v Tržiču. Kajti 'šuštarija' mora ostati pomemben del tržiške identitete, četudi je čevljarjev v Tržiču vedno manj. V muzeju skrbimo, da to dediščino predstavljamo v Tržiču in tudi na kar precej številnih občasnih razstavah drugod na Slovenskem,« je na nedavnem odprtju razstave Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček v tržiškem Paviljonu NOB povedal avtor razstave dr. Bojan Knific. Soavtorica razstave je Sonja Koren Valjavec.

Čevlji za poročno darilo

V Zlati cokli kraljevega sina začarana cokla vodi do ponižnosti in poroke z revno in grdo deklo. Ta se po tem, ko mu poljubi coklo, spremeni v očarljivo lepotico. Cokle v nasprotju s splošno prakso nosi tudi princeska v Žabjem princu.

»Čevlji, škornji, copate, cokle in drugovrstna obuvala so del našega materialnega oziroma snovnega sveta. A kot vse snovno tudi obuvala nosijo številna nesnovna sporočila. Njihovo prepoznavanje in dojemanje je odvisno od izkušenj, ki jih dobimo v času življenja. Z obuvali so povezane številne zgodbe, tudi miti in legende, pravljice, basni in povedke, šaljive zgodbe in anekdote, pesmi in uganke, vraže in verovanja, tudi spominske in drugovrstne pripovedi, ki jih beremo ali se širijo od ust do ust,« je razložil dr. Knific. Kot je ponazoril, obuvala simbolizirajo potovanja. Grški bog Hermes, zaščitnik meja in popotnikov, je bil obut v sandale s krili. Čevelj lahko simbolizira lastništvo, par obuval lahko simbolizira sporazum, tudi harmonijo zakonskega para, zato so bili čevlji ponekod poročno darilo ... »Na simbolni ravni je iz slabših obuval stopiti v boljša pomenilo stopiti iz revnega v bogati stan. Preprosta obutev je simbol siromaštva, tudi obutev tistih, ki se zaradi višjih ciljev odpovejo lagodnemu življenju in razkošju.«

Obuvanje v pravljičnem in drugem izročilu

Pred vrata spalnice čevlje položi tako, da bo eden gledal naprej, drugi nazaj. To bo zmedlo demone in te ne bo tlačila mora. (vraža)

Za razstavo so naredili izbor raznovrstnega besednega gradiva, v katerem se omenjajo obuvala. Sporočila so povezali z njimi in drugimi predmeti, ki jih hranijo v Tržiškem muzeju. »V osnovi smo izhajali iz slovenskega in svetovnega pravljičnega izročila. Nismo pa se odrekli sorodnim zgodbam, ki se skozi branje in pripovedovanje širijo med otroki in odraslimi. V razstavo smo vključili tudi pesemsko izročilo, vraže in omembe obuval v nekaterih šegah, kajti prav ta duhovna plat izročila sporoča nekatere najgloblje nesnovne pomene obuvanja,« je pojasnil dr. Knific.

Napiši svojo pravljico

»Ena generacija pravljice pripoveduje, druga generacija pravljice posluša. Na ta način se pravljice ohranjajo in tudi širijo modrosti, ki se v njih skrivajo. Pravljice otrokom predstavljajo nov domišljijski svet, v katerega se lahko potopijo, nas odrasle pa spominjajo na lastne lepe trenutke v otroštvu. V sklopu razstave smo se osredotočili tudi na najmlajše obiskovalce, pripravili smo poseben otroški kotiček, kjer lahko otroci odprejo kakšno knjigo, preberejo pravljico, pobarvajo pravljičnega junaka, lahko tudi sami pripovedujejo pravljice s pomočjo ilustracij. Letos smo pripravili nagradni natečaj Napiši svojo pravljico. Vabimo vse otroke, da v času trajanja razstave napišejo svojo pravljico, v kateri bo glavni junak seveda čevelj,« je k sodelovanju povabila Sonja Koren Valjavec.

Sodobne pravljice in druge nove zgodbe

Ob razstavi so v Tržiškem muzeju pripravili katalog, drobno knjižico, v kateri izveste marsikaj zanimivega o obuvalih. Tudi o pravljicah in zgodbah, ki vključujejo raznorazna obuvala in nastajajo tudi danes. »Glede obuvanja se od starih pravljic in povedk razlikujejo predvsem zaradi različice obuval, ki jih nekdaj ni bilo. Liki, ki v zgodbah nastopajo, nosijo copate, superge, baletne copate itd., obuti je mogoče stonogo ...« je zapisal dr. Knific.

In le kdo ne pozna Muce Copatarice, naše najbolj znane in priljubljene poučne pravljice Ele Peroci? »Le kdo od otrok, ki sliši to pravljico, ne razume pomena pospravljanja – ne le copat, tudi drugih stvari?«

Ali veste, kaj mora moški obuti, da bo spočet fant?

Ali veste, kakšen čevelj je treba najprej obuti, da bo dan srečen, kaj storiti, da neljubi gost ne bo prišel več na obisk, kako se sezuvati, da bo odšla bolezen, kako pred spanjem postaviti čevlje, da boš srečal ljubezen svojega življenja, kam je treba vtakniti denar pred poroko, da ga bo po poroki vedno dovolj? To in še marsikaj boste izvedeli na razstavi, ki je na ogled do 4. oktobra.