Vsaka stran odpira okno v svet

Žiri – Potovanje po svetu in idejah so na kratko strnili vsebino Zanimive knjige Antona Tomažiča, v kateri je na štiristo straneh s 1200 fotografijami opisal doživetja ob obisku 118 držav in kolesarjenju po 50 državah vsega sveta. »Knjiga je res nekaj posebnega, zato ob iskanju naslova enostavno nisem našel boljšega, saj je to res zanimiva knjiga,« se namuzne Tomažič in doda, da pripravljajo še digitalno različico Zanimive knjige, v kateri bodo s pomočjo petstotih videoposnetkov še dodatno oživili pripoved. A kljub temu, so še poudarili v predstavitvi knjige, ta knjiga ni le potopis, ampak »osebna izpoved, razmišljanje o politiki, zgodovini in ekologiji ter dragocena zbirka izkušenj nekoga, ki je svet doživel z odprtimi očmi, srčno radovednostjo in kritičnim umom«.

Presega meje tradicionalnega branja

Knjiga je letos poleti izšla v samozaložbi, k njenemu raziskovanju pa avtor povabi z besedami: »Dobrodošli v prihodnost izmenjave informacij, kjer se besede prepletajo s fotografijami, zvoki in umetno inteligenco, da ustvarijo izkušnjo, kakršne še niste doživeli.« Knjigo je namreč obogatil s črtnimi kodami, ki vodijo do dodatnih pojasnil, fotografij in videoposnetkov, ki pred očmi bralca oživljajo vsako zgodbo, in tako vsaka stran knjige »odpira okno v svet«, kot je poudaril avtor in dodal, da knjiga zato presega meje tradicionalnega branja, saj »obogatena z najnovejšimi tehnološkimi dosežki bralca popelje skozi čas in prostor«. Videoposnetki namreč bralca vodijo globlje v dogajanje, glasba pa poskrbi za čustveno ozadje. »Umetna inteligenca v tej knjigi ni le orodje, temveč sopotnik, ki pomaga odkrivati skrite plasti zgodbe in ponuja prilagojene vpoglede,« je še poudaril avtor. Na predstavitvi v Žireh pa so prebrali tudi razmišljanje pisateljice Milene Miklavčič o knjigi, ki je med drugim poudarila: »Morda bo naslov Zanimiva knjiga komu zvenel skoraj preveč preprosto, a velja ugotovitev: ta knjiga je res zanimiva, ker v sebi združuje razkošje tem, neponovljive fotografije in utrinke iz polpretekle zgodovine, povezane z osamosvojitvijo, ter osebno pričevanje in drzno sodobno zasnovo.« Knjiga je po njenih besedah sodoben hibrid med knjigo in multimedijsko izkušnjo.

Potovati je začel v študentskih letih

Anton Tomažič se je v potovanja zaljubil že kot študent, je priznal, kasneje pa je tudi kot poslovnež svoje poslovne poti v tujino združeval s turističnimi ogledi dežel, v katere je potoval. »Zdaj pa sem že petnajst let upokojen, tako da imam več kot dovolj časa za potovanja.« Najlepše fotografije s teh potovanj krasijo celotne leve strani knjige, ki zato po njegovih besedah deluje tudi kot neke vrste galerija. Na potovanjih ga pogosto spremlja žena Mirjam, razen če to vključuje kolesarjenje, pojasni Tomažič. Prav letos se je mudil na enem takih kolesarskih potovanj po Mongoliji, kjer so s kolesi prevozili od štiristo do petsto kilometrov brezpotij po tamkajšnjih stepah. Na predstavitvi v Žireh je ob fotografijah in videoposnetkih predstavil še eno svoje zanimivo nedavno potovanje, na katerem so spoznavali življenje gorskih goril v Ugandi. Kot pravi, se na leto poda na dve večji potovanji, vmes pa še na kakšno krajše odkrivanje tujih dežel ali obisk katere od prestolnic in kolesarjenja. Priznal je, da ga je doslej najbolj očarala Namibija, saj se mu je zdela najbolj fotogenična, takoj za Namibijo pa Kirgizija z visokimi gorami in zelenjem. »Simpatičen se mi je zdel tudi Maroko, lani pa sva z ženo odkrila še Savdsko Arabijo, ki naju je prijetno presenetila, kako se je odprla svetu in se demokratizirala.« Zelo ga je navdušila tudi Antarktika, Arktika pa za zdaj ostaja njegov še neuresničen cilj. Imata pa z ženo v načrtu že naslednje potovanje: v začetku prihodnjega leta se odpravljata na križarjenje iz Miamija v Limo, pri čemer ga posebno veseli, da bodo pluli skozi Panamski prekop, kar je prav tako njegova dolgoletna želja.