Vrt

Krepko smo že v maju, za nami so ledeni možje. Tudi Zofija je pustila svojo sled in nam dala upanja, da bo deževalo preko celega poletja. Vrtove smo že uredili in sedaj raste. Samo od sebe ima seme ali sadika moč, da raste. Moj vrt, govoriti moram najin vrt, je prekrit s kompostom od gojenja šampinjonov. Tako imamo poleg vrtnin na razpolago tudi gobe. Mislim, da smo Slovenci od nekdaj radi vrtnarili. Zelo so popularni urbani vrtovi z visokimi gredami, tako se tudi »mestni« ljudje podajajo na pot samooskrbe z zelenjavo. Ravno tako kot samooskrba je vrt hobi in sprostitev, če ne še bolj. Mnogi vzgojijo sadike sami, seme pa kupijo. Poznam nekaj vrtičkarjev, ki že sami pridelujejo tudi seme. Vpliv genetike je izjemen. Tudi pri semenih govorimo o epigenetiki, tako sem slišala na izobraževanju. Če so bila semena vzgojena v domačem okolju, so bolj prilagojena na sušo ali močo. Tako krepimo domače sorte in ne le tujih uvoženih, kar imamo na razpolago v trgovinah. Seme si lahko izmenjate tudi v Mestni knjižnici v Kranju, kjer obstaja knjižnica semen. Preprosto pridete, vzamete seme, ki je na razpolago, in jeseni nekaj semena prinesete nazaj v knjižnico. Jaz kupim sadike, torej nisem preveč ozaveščena vrtičkarica. Trenutno sem v tem stanju obdelovanja vrta. Pod kompost sva dala ovčjo volno, ki naj bi zadrževala vlago in rahljala zemljo. Moja znanka se mi smeji in čudi, koliko denarja zapravim za sadike. Letos sem za vrtne sadike, okrasne rože in zemljo za balkonske rože zapravila 200 evrov. Približno polovica je šla za okrasno cvetje, pol za vrtnine. To je torej investicija v enega od hobijev, ki jih imam. Pri gojenju balkonskih rož sem med svojimi znanci in vrstniki osamljena, večinoma jih nimajo več. Tudi vrtnarji tožijo, da je povpraševanje po okrasnih rožah vedno manjše. Ljudje so radi neobremenjeni in prosti. Naredili pa smo še eno investicijo v naš vrt, ograjo smo ozelenili z lovorikovci in okrasnim grmičevjem. Prišel je krajinski arhitekt in pripravil predračun. Postavil je precej veliko ceno, za pol povprečnega avtomobila. Pa sem si rekla, bo pač malo manj modno. S prikolico sva se odpeljala na Štajersko v vrtnarijo, kjer okrasno grmičevje vzgajajo. Vrednost je bila pet odstotkov tistega, kar je izračunal strokovnjak. Zelo cenim strokovno delo, jaz sem se odločila za bolj amaterski pristop, pa naj mi strokovnjaki ne zamerijo. Sedaj se že ukvarjam s težavami. Na dveh mladih hortenzijah so listje požrli polži. Potresla sem jajčne lupine, da bi jim preprečila pot, pa za zdaj ni učinka. Na vrtu bijem bitko s pticami. Kar ni pokrito s kopreno, je vse požrto. Soseda je enkrat tako prisrčno rekla: »Baš so bezobrazne ove ptice.« (slovensko Res so predrzne te ptice.) Torej čisto nič nimajo posluha za naše delo.