Vojna za obrambo Republike Slovenije

V vojni za obrambo RS (25. junij – 7. julij 1991) so imeli pomembne vloge tudi Gorenjci.

Major Janez Slapar, poveljnik Pokrajinskega štaba za Teritorialno obrambo Gorenjske, je bil septembra 1990 imenovan za poveljnika Republiškega štaba Teritorialne obrambe Republike Slovenije.

Jelko Kacin je postal minister za informiranje in se zapisal v zgodovino s svojimi nastopi med vojno za obrambo RS.

Janko S. Stušek je bil direktor Uprave za nabor in mobilizacijo ministrstva za obrambo, član republiške koordinacijske skupine Predsedstva RS leta 1991 za vodenje boja proti JLA.

Pomembno vlogo je imel tudi Miran Bogataj, poveljnik republiške Civilne zaščite, ki je bil član republiške koordinacije, ki je usklajevala proces zavarovanja osamosvojitve. Od julija do oktobra 1991 je vodil pogajalsko skupino Republike Slovenije, ki je vodila pogajanja o umiku JLA iz Republike Slovenije.

Redko v človeški zgodovini je bila zmaga v vojni dosežena s tako malo prelite krvi in tako majhnim razdejanjem. Zmagovalci v vojni za obrambo Republike Slovenije zaslužijo v slovenski zgodovini častno mesto največjih zmagovalcev. Delovanje oblasti in ljudstva je bilo razumno, posvečeno temu, da bi bilo čim manj žrtev in škode.

Besedil o vojni na Gorenjskem se je nabralo precej, pisali so tako vodilni poveljujoči kot udeleženci dogodkov, zgodovinarji, posebnost pa so besedila Rine Klinar, v vojni predsednice Izvršnega sveta Skupščine Občine Jesenice. Najbolj temeljito delo so opravili avtorji zbornika Vloga Teritorialne obrambe Gorenjske v procesu osamosvajanja Republike Slovenije 1990–1991, 2016.

JLA se je uštela

Izidor Rejc je kot minister za gospodarstvo po vojni v Beogradu z JLA urejal razmerja glede vojne industrije. Tam so mu generali povedali, da so povsem podcenili Slovence in da niso računali, da bodo Slovenci tako korajžni (izjava Izidorja Rejca avtorju). Podobnih utrinkov, ki potrjujejo, kako se je JLA precenila, je še več. Kako domišljavi so bili generali JLA, najbolje pokaže grožnja generalpolkovnika Konrada Kolška, ko je predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu 27. junija 1991 napovedal zasedbo mejnih prehodov v Sloveniji: »Nalogo bomo brezpogojno izvršili, kar pomeni, da bomo postopali po pravilih bojne uporabe enot.

Vsak odpor bo zlomljen, za posledice pa bodo odgovarjali naredbodajalci in izvršitelji.«

Tako se je JLA uštela. Trčila je na pripravljeno slovensko politiko, vojsko, policijo, medije in trdno odločenost prebivalstva, da brani in ohrani Republiko Slovenijo.