Velik človek nizke rasti

Izdajo zbornika z referati o Jerneju Selaku (1893–1968), ki si je kot dolgoletni župnik v Janjini na Pelješcu prislužil naziv don Kosto, so po besedah Mihe Nagliča načrtovali že takoj po hrvaško-slovenskem simpoziju v Janjini leta 2018, ki so ga pripravili ob 125. obletnici Selakovega rojstva in 50. obletnici smrti, a do tega nikoli ni prišlo. Zato so se odločili, da po osmih letih referate, ki jih je za simpozij pripravil slovenski del ekipe, v knjižni obliki priložijo Žirovskemu občasniku. Glavno delo je po Nagličevih besedah opravil muzikolog Franc Križnar, ki je zbral referate, sam pa je pomagal urediti zbornik.

Okrog sto šestdeset glasbenih del

Zbornik tako prinaša referate osmih avtorjev, ki podrobneje predstavljajo življenje in delo don Kosta, kot so mu pravili farani v Dalmaciji, kjer je kar 27 let vodil župnijo Janjina, in sicer od leta 1933 do 1960. Rodil se je kot Jernejko Seljak 23. avgusta 1893 v Sovri pri Žireh. Njegov priimek enkrat zapisujejo kot Seljak, drugič kot Selak, zato se je prav temu v zborniku podrobneje posvetila antropologinja in domoznanka Petra Leben Seljak. Ob tem pojasni, da je bilo ob njegovem krstu zapisano Seljak, sam pa je pravil, da se piše Selak. Prvotna oblika priimka, še doda, je sicer Selak, tako je bilo še zapisano ob krstu Jernejevega očeta Franca. Kot v uvodniku pojasni Franc Križnar, se je Jernej Selak šolal v Ljubljani in Dubrovniku, kjer je bil tudi posvečen za duhovnika. »Vstopil je v frančiškanski red. Novo mašo je imel v rodnih Žireh 27. maja 1917.« Čeprav ni podatkov o tem, da bi študiral glasbo, še navaja Križnar, je zložil okoli 160 glasbenih del, orgelske in vokalne skladbe. Večina je cerkvenih, le enajst posvetnih. Čeprav torej ni imel nobene poklicne glasbene izobrazbe, je »zdaj zaradi na novo popisanega opusa in več na novo izdanih del v zadnjih desetletjih na novo odkrit«. Njegova dela se tako znova izvajajo. Poleg glasbe, še dodaja Križnar, so bila don Kostova ljubezen tudi jeziki. Ob slovenščini, hrvaščini in latinščini je izvrstno govoril nemško in italijansko, kasneje se je naučil še angleščino in esperanto. Domačini v Janjini, še poudari Križnar, so imeli don Kosto zelo radi. »Ob upokojitvi so mu v Janjini hoteli postaviti hišico, da bi ostal med med njimi, vendar se je odločil, da se vrne v rodno domovino, Slovenijo.« Tako je zadnja leta svojega življenja živel in deloval na Brezjah, kjer je tudi pokopan.

V zborniku Miha Naglič piše tudi o Žireh in Sloveniji v mladih letih Jerneja Selaka, akademikinja Marija Stanonik pa je prispevala obsežen referat o glasbeni kulturi v Žireh v času življenja don Kosta. Franc Križnar je v svojem referatu natančneje prikazal glasbeni opus Jerneja Selaka, duhovnik, muzikolog in pedagog Štefan Alojzij Ferenčak pa se je posvetil Selakovemu opusu duhovnih skladb v slovenščini, latinščini in hrvaščini. Višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za narodnostna vprašanja v enoti na Reki Barbara Riman se je v svojem prispevku osredotočila na slovenske duhovnike v zadrski nadškofiji, študent muzikologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Eržen pa je popisal Selakovo zapuščino. Na koncu je Miha Naglič dodal še prispevek, ki ga je naslovil Donkostovanje 2018 in 2025. V njem je na kratko orisal jubilejno dogajanje v letu 2018 v Janjini in Žireh ter dodal aktualni pripis.

Ostal v srcih domačinov

Na predstavitvi knjige je sodelovala tudi direktorica občinske uprave v Janjini Antonija Prišlič, kjer je še vedno toplo zapisan v srcih domačinov. Številna njegova dejanja pričajo, je poudarila, da je bil don Kosto izjemno velik človek, pa čeprav je bil majhne postave. Med drugo svetovno vojno, je spomnila, je skupino mladih domačinov rešil pred usmrtitvijo. Italijani so namreč v nekem vinogradu zajeli skupino fantov, ki se je odpravljala v partizane. Zaprli so jih v šolo, da bi jih pozneje postrelili, kraj pa so nameravali požgati. A rešil jih je don Kosto, ki je šel k italijanskemu poveljniku in izjavil, da je te ljudi sam poslal v vinograd delat. Obenem je celo svoje življenje ponudil za življenje teh fantov, čeprav jih sploh ni poznal, je pojasnila Antonija Prišlič.