Večerja iz ostankov hrane

Bohinj – Smo v času, ko se mize šibijo pod dobro in čim bogatejšo hrano in tuhtamo, kaj še bi lahko postavili nanje, da bi bilo še bolj privlačno, da bi se čim bolj najedli. Kupujemo vse, kar nam pade na pamet – in še več. Za vsak slučaj. A vedno ni bilo tako, opozarjajo v projektu Kuhnapato.

»Marsikaj so hranili in zbirali več mesecev, da so prazniki bili praznični – predvsem na mizi. In prehranska kultura je govorila o tem, da je treba porabiti vse, kar ostane, na dokaj inovativne načine. Tako so nastale jedi, ki so danes temelj slovenske kulinarične zgodovine ali kulture prehranjevanja,« opozarjajo v projektu, ki ima kot enega od pomembnih ciljev tudi boj proti zavržkom hrane.

Skozi obujanje tradicije predvsem mlade učijo pripraviti jedi tudi s tistim, kar je ostalo »od včeraj«. »Učimo se uporabiti dele sestavin, ki bi jih sicer vrgli v koš, z redkimi sestavinami skuhati okusno in hranljivo kosilo ter odmeriti ravno pravšnjo količino. Predvsem pa je naša naloga, da z medvrstniškimi spodbudami ali 'skuhaj sam in ponudi svojim sošolcem' ustvarjamo skoraj ničelne zavržke v osnovnih šolah in enotah centrov šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), tudi v prazničnih dneh,« poudarja Anka Peljhan iz društva Vesela kuhinja, dolgoletna vodja projekta Kuhnapato.

In prav mladi, pravi, so avtorji res zanimivih prigod s tega področja. Eno so tik pred prazniki v CŠOD Medved ustvarili četrtošolci, ki so – ob dvignjenih obrveh učiteljic – za sladico z veseljem pojedli olupke jabolk, za predjed pa oglodali stebla kodrolistnega ohrovta. Ta zdrava malica se jim je zdela prav okusna in zanimiva.

Na CŠOD Bohinj pa so skovali zgodbo, ki bi bila vredna prenosa v marsikateri javni zavod. »Ob dejstvu, da otroci kuhajo vsaj trikrat na teden, z namenom razbremeniti kuharja, ki je le eden za osemdeset učencev (novega namreč že lep čas ne dobijo), in si pripraviti večerjo, merijo zavržke na prav poseben način. Vse, kar ostane, stehtajo v dveh posodah, otroke razdelijo v dve skupini in zmagovalci so tisti, ki pojedo več. Blaga tekmovalna aktivnost je namreč še vedno temelj, ki vsaj pri otrocih povzroča dejanja, ki vodijo k zmagi,« je pojasnila Anka Peljhan in pri tem dodala, da so zmagovalci pravzaprav vsi.

»A to ne pomeni, da si je treba na krožnike naložiti preveč,« je poudarila in pojasnila, da so v ta namen v okviru projekta pripravili poseben meter zavržkov, ki prikazuje razlike v zavrženi hrani med šolami, ki obiščejo CŠOD v Bohinju.

Objavljeni rezultati so podlaga za razmislek in analize, pripravljena hrana pa razlog za ponos otrok in občutek spoštovanja do hrane in ljudi, ki jo pripravljajo.