V pisarni Viševnik kraljujejo podblegoški materiali

Zamisel o pisarni, ki bi utelešala načela trajnostnosti, sodelovanja in spoštovanja do narave, se je rodila pod okriljem podjetja OSM iz Škofje Loke. Pod vodstvom Roka Koprivnikarja podjetje ni le prevzelo vloge nosilca izvedbe, temveč je postalo vezni člen med znanjem in rokodelstvom, med vizijo in izvedbo. »Pisarno smo zasnovali z jasnim ciljem – da v njej predstavimo celotno slovensko lesarsko tradicijo. Uporabili smo izključno slovenski les, poudarek pa je bil tudi na ponovni uporabi. Del omare tako sestavljajo letve iz starega kozolca, ene najbolj prepoznavnih slovenskih lesenih arhitekturnih struktur,« pojasnjuje Koprivnikar. Projekt je v različnih fazah povezal več kot trideset ustvarjalcev z vseh koncev Slovenije – mojstrov različnih obrti, umetnikov, strokovnjakov in raziskovalcev, ki so z roko v roki ustvarili prostor, ki ni le estetsko dovršen, temveč tudi globoko simbolen.

Zgodba je začela nastajati pod Blegošem

Gospodar Tomaž je skupaj z logarjem skrbno izbral mogočen hrast v Čabračah, ki je bil najprimernejši za masivno mizo tako pomembnega prostora. S spoštovanjem in odgovornostjo je Tomaž hrast pripravil na obdelavo in kot spreten mizar iz njega izdelal ključne elemente mize. Hrast je dobil tudi svoj tridimenzionalni izris, izdelan po dejanski obliki vej, in natančne koordinate lokacije njegove rasti. Oboje je danes vžgano v delovno mizo predsednice. »Miza je narejena iz omenjenega hrasta, ki smo ga posekali v hrastovem sestavu. Star je bil skoraj sto let. O poseku smo posneli tudi zanimiv filmček. Izkazalo se je, da gospodar Tomaž ni samo odličen mizar ter kmet, ampak tudi zelo dober igralec, saj je, ko smo snemali film, nastopil kot pravi profesionalec. Za minuto filma smo tako posneli skoraj šest ur materiala,« nam je povedal Rok Koprivnikar, vodja projekta.

Iz ruševin v srce pisarne

Drug pomemben vir lesa je prišel iz vasi Gorenja Ravan, kjer so našli porušen kozolec toplar s posesti pr' Savc. Les iz tega več kot dvesto let starega kozolca, ki je dolga leta ležal podrt in zložen v travi, je dobil novo življenje – postal je del pisarniške opreme, ki jo danes uporablja predsednica države. Letvice iz kozolca danes krasijo pročelje omare v silhueti Triglava, simbola slovenskega naroda. Iz istega lesa so izdelali tudi sedemcentimetrski križec, protokolarno darilo za odhajajočega nuncija.

Kozolec sicer ni bil več v uporabi, od posesti pr' Savc so namreč ostale le še ruševine, a trami iz leta 1823, potrjeni z dendrokronološko analizo na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete, pričajo o bogati zgodovini. Eden od teh tramov je ostal na domačiji Ajnžucovega Jožeta, kjer ga bodo vgradili v nov kozolec. »Na kolutu hrasta se dobro vidi, kakšna so bila leta. Ozke letnice pomenijo težka leta in dolge zime, široke pa ugodna poletja,« pojasnjuje Koprivnikar.

Lepota starega in novega hrasta

Ena osrednjih vrednot projekta je bilo povezovanje starega in novega lesa. Hrastovino iz Čabrač je v masivno, tehnično zahtevno mizo preoblikoval Tomaž. Vse ličnice omare so bile ročno krivljene po liniji Triglava, kar je predstavljalo izjemno zahtevno delo. Stebre starega kozolca so razžagali v plohe in nato v letve, jih sušili, finalno obdelali in nato vgradili na pročelje omare tako, da so vsi vijaki skriti. V spodnjem delu omare je izolacija iz črnega filca, kar poudarja subtilno povezavo med funkcionalnostjo in estetiko. Avtor razreza teh stebrov v elegantne letve je bil mojster Viktor, za mizo je les pripravil in oblikoval Tomaž, gospodar izpod Blegoša, mizo in omaro pa je izdelala ekipa pod vodstvom Urbana in Mihe. »Miza je v celoti narejena iz hrasta, ki smo ga posekali v Čabračah. Gre za dimenzijsko ogromno mizo, zato smo jo delali v več delih, saj nekateri stroji ne prenesejo tako velikih kosov. Krivljena oblika omare je zahtevna, vsa vrata so se delala v kalupu, na ta krivljena vrata je bilo treba namestiti letvice, na katerih so tečaji za odpiranje vrat. To se redko dela na tak način.«

Zakaj ime Viševnik

Pisarno sestavlja tudi umetniški motiv satovja, sestavljen iz šestkotnikov desetih najbolj značilnih in dragocenih vrst slovenskega lesa – med njimi tudi čadrška jelka, stara več kot 6500 let, ter jesen iz Elanove smučke, ki ga je ustvarjalcem pisarne podaril Elanov muzej. Družbo jima delajo še lipa, oreh, češnja, smreka, bukev, oljka, macesen in javor rebraš.

Nekaj dni pred zaključkom projekta so razmišljali o poimenovanju pisarne. Ideja je bila, da bi se pisarna poimenovala Triglavska. Ustvarjalci v podjetju OSM pa so predlagali ime pisarna Viševnik – ko obiskovalec vstopi v pisarno ali sedi nasproti mize in gleda les kozolca na hrastovi podlagi, je namreč tako, kot bi z Viševnika gledal proti Triglavu. To ime je bilo nato tudi uradno potrjeno.

Po predaji pisarne je predsednica Nataša Pirc Musar pripravila sprejem za vse ustvarjalce. Vsak udeleženec je prejel predsedniški kovanec. Prav za to priložnost ga je izdelalo podjetje OSM. »Petdeset smo jih izdelali, narejeni so iz lesa Ajnžucovega kozolca, na njih pa je upodobljena pisarna Viševnik, dodan je napis predsednice Nataše Pirc Musar, na zadnji strani pa je vgraviran slovenski grb.«

Kot je še poudaril Koprivnikar, so uporabili pristop, ki mu sledijo pri vseh projektih. »Vsak je unikaten in njegovo individualnost začutimo skozi pogovor. Ko prisluhnemo, kako naročnik razmišlja, nam to omogoča, da večja ko so pričakovanja, večji je za nas izziv, več kreativnega lahko ustvarimo. Nikoli se ne ustavimo pred izzivom. Če je ideja, jo je treba samo izpeljati. Jaz vedno pravim: nekoč je bil izziv potovanje na Luno – če je to izvedljivo, je izvedljivo še marsikaj. Radi imamo izzive, radi se jih lotevamo. Zbrati je treba vrhunsko ekipo, potem pa ni nikakršen problem narediti karkoli.«