V objemu tržiških planin

Na nedavni prireditvi Jesenske besedarije, ki so jo soustvarili Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič in Društvo upokojencev (DU) Tržič, so predstavili novo knjigo Irme Lipovec V objemu tržiških planin, o ljudeh in z ljudmi o našem planinskem pašništvu. Direktorica knjižnice Helena Krampl Nikač je poudarila, da to ni le pripoved o pašništvu, temveč nežna poklonitev ljudem, ki so s svojim delom, znanjem in pripadnostjo soustvarjali kulturno krajino naših gora.

Irmi Lipovec so bili pri raziskovanju v veliko pomoč neprecenljivi zgodovinski viri, stare fotografije, izrezki iz časopisov. Precej ji je pomagal Jože Romšak, član DU Tržič. Prav vseh planin, kot je iskreno povedala, niti sama ni poznala, posebno tistih ne, ki so opuščene. Na upravni enoti so ji povedali, kdo so lastniki določenih planin, in počasi se je sestavljala slika, na katerih tržiških gorah vse so planine in planšarije. »Potem sem šla od planšarije do planšarije, od majerja do majerja, ki so me napotili k predsednikom agrarnih skupnosti, dolgoletnim oskrbnikom ... Stopila sva skupaj z dr. Bojanom Knificem, ki je knjigo uredil. Lepo me je vodil in usmeril, kaj je še treba pogledati, kje so še kakšni viri,« je Lipovčeva pripovedovala v pogovoru s Slavico Bučan.

Pašništvo v tržiških planinah je najprej predstavljeno skozi geografsko-zgodovinski del, sledi velik sklop z opisom tržiških planin ter zanimivosti. »... kot so jedi, običaji, oblačilna kultura, o tem, kako so ljudje govorili. Pripet je tudi slovarček pogovornih in narečnih besed,« je pojasnila avtorica knjige, ki jo krasijo tudi številne stare in novejše fotografije. Veliko fotografij je v zasebni lasti, precej jih je pridobila iz Tržiškega muzeja, sodobnejše pa je v glavnem posnela sama.

Posebno dragocen del knjige, kot je poudarila Irma Lipovec, so zgodbe ljudi, ki pripovedujejo o svojem preprostem življenju na planini. Terensko delo namreč ni pomenilo le zbiranja podatkov, ampak tudi osebno srečevanje z ljudmi. S pokojno Jožico Koder sta začeli zbirati te zgodbe, eno celo je poglavje: Ko o planinah v njegovem značilnem narečnem govoru pripoveduje Janez Slapar - Temšak. Tudi urednik knjige dr. Bojan Knific, kustos v Tržiškem muzeju, se je strinjal, kako pomembno je, da spomini ljudi ne uidejo. »Človek slej ko prej pride do spoznanja, da so pripovedi, ki jih je slišal od svojih prednikov, dragocene in da zaznamujejo človeka v njegovem celotnem življenju in seveda zaznamujejo tudi skupnost.«

Še ena velika dodana vrednost knjigi, ki jo je izdalo Društvo upokojencev Tržič, je zemljevid, ki je nastal čisto na novo in ga je izdelala Barbara Špehar. Arhitekturni posnetki obstoječega stanja planšarij so delo Katarine Langus. Lektorica Tanja Ahačič pa je bila tista, ki je na koncu poskrbela, da beseda lepo in tekoče teče. »Kadar me Irma in Bojan povabita v svojo sredo, se vedno razveselim, ker vem, da bo nastalo nekaj dobrega, zanimivega, enkratnega. In tudi tokrat je bilo tako. Nastal je pravi biser,« je prepričana tudi Ahačičeva.