Utrinki s popotovanja po deželah zahodnega Balkana (5)

Po snemanju jezera z dronom sem se s kajakom prebil skozi obrežno rastlinje, ki daje dom tisočem kačjih pastirjev različnih barv. O reki Lim nisem veliko vedel; samo to, da je primerna za kajak. Torej velja poskusiti! Na začetku zelo mirna, skoraj dolgočasna. Nato pa vedno več brzic, ki so popestrile to rečno potovanje. Atraktivno in ravno prav zahtevno, da nisem občutil nobenega strahu in skrbi, čeprav sem bil na reki sam. Občasno sem naletel na kakega ribiča, pa tudi količina smeti ob reki se je žal iz kilometra v kilometer povečevala. Veslal sem 13 km do naselja Murino in se do avta vrnil z avtostopom.

Nato sem se odpeljal do vasi Vusanje, ki je izhodišče za gorske ture v Prokletije. Tam naj bi se malo odpočil, prenočil v avtu in naslednji dan krenil na turo.

Vendar me je popotniška sla premagala. Vožnja en km do roba nacionalnega parka po nemogočem makadamu, zgodnja večerja ob 19. uri, nato pa začetek hoje z obilnim nahrbtnikom. V njem so bili oprema za bivak, za gorski vzpon, snemalni pribor, a premalo hrane … Namenil sem se še isti večer priti do nekdanje stražarnice Zastan na višini 1330 m. To pomeni uro in pol hoje ter kakih 400 višinskih metrov. Ko sem prišel tja, pa me je kar neslo naprej. Zaželel sem si jutro v pravem gorskem okolju. In tako sem ob desetih zvečer prišel do državne meje z Albanijo na višini 1800 m. Kakega udobnega prostora za bivak tam ni, zato sem si lahek šotorček postavil na nekoliko poševnem terenu. Celo noč sem polzel na desno stran šotora.

Zjutraj mi je prva svetloba dneva pričarala občutke, da sem v pravih gorah. Sem na spodnjem robu Jezerske doline. Se pa od tu še ne vidi, koliko jezer se mi bo prikazalo v tem dnevu.