102. rojstni dan
Dve posebni slavljenki
Hugo Roblek / vir: Wikipedija
Ubil se je pri skoku iz gorečega Narodnega doma
21.07.2020, 06:00
Trinajstega julija je minilo sto let od tragične smrti Huga Robleka, po katerem nosi ime Roblekov dom na Begunjščici. Nesrečno naključje je hotelo, da je v Narodnem domu v Trstu z ženo Pavlo prenočil ravno v noči, ko so dom požgali fašisti ... Ob obletnici so v radovljiškem društvu Sciurus izdali osebno znamko, priložnostni ovitek in žig.
Trinajstega julija 1920 so fašisti požgali Narodni dom v Trstu. Minuli ponedeljek, ob stoti obletnici požiga, je na domu spet zaplapola slovenska zastava, saj so dom vrnili Slovencem v Italiji. S požigom pred stotimi leti pa je tragično povezana tudi usoda Huga Robleka, lekarnarja, planinca in narodnega borca, ki je bil edina žrtev požara. Ubil se je namreč pri skoku iz gorečega doma ... Po njem nosi ime Roblekov dom na Begunjščici,
Hugo Roblek se je rodil 27. decembra 1871 v Radovljici lekarnarju Aleksandru, po končani nižji gimnaziji v Ljubljani in lekarniški praksi v Kranju pa je študiral farmacevtiko na Dunaju. Zatem je pomagal v očetovi lekarni v Radovljici, služboval v Vipavi, kasneje v Švici in leto dni celo v Egiptu, piše Rudolf Andrejka v Slovenskem biografskem leksikonu. Leta 1906 se je vrnil v domovino in vzel v najem lekarno v Tržiču, leta 1911 pa je odprl sezonsko lekarno na Bledu. Kot piše Meta Učakar v spletnem biografskem leksikonu znanih Gorenjcev, je lekarna lahko delovala samo v času zdraviliško-turistične sezone, in sicer v gospodarskem poslopju hotela Mallner. Leta 1918 je Roblek kupil hotel Lovec in tja preselil tudi lekarno. Obenem je imel lekarno v Neumarktu na Tirolskem. Julija 1920 sta se z ženo vračala iz Bolzana na Bled, na poti pa sta prenočila v Trstu v hotelu Balkan, ki je bil del Narodnega doma. Prav tisto noč, 13. julija, pa so stavbo zažgali fašisti. Roblek je pred ognjenimi zublji skočil skozi okno v tretjem nadstropju, zgrešil rešilno platno in obležal mrtev, z zlomljenim tilnikom ...
Roblek pa ni bil samo lekarnar, temveč tudi zavzet planinec. Z Jakobom Aljažem sta položila temelje slovenskega planinstva na Gorenjskem. Leta 1895 sta z dr. Jankom Vilfanom ustanovila radovljiško podružnico Slovenskega planinskega društva. Na njegovo pobudo so zgradili Vodnikovo kočo na Velem polju, pridobili kočo na Rodici in Tomčevo kočo na Poljški planini. Markirali so tudi planinske poti okrog Bohinja, Bleda, Radovljice, severozahodne dele Ratitovca in napravil povezavo s Tolminsko.
V oporoki je svojo hišo v Radovljici zapustil radovljiški podružnici Slovenskega planinskega društva. Z izkupičkom od prodane hiše so leta 1933 na Begunjščici zgradili Roblekov dom, ki ga danes upravlja Planinsko društvo Radovljica.
Stoto obletnico Roblekove smrti so v Radovljici obeležili v Društvu zbirateljev Sciurus. Pripravili so osebno znamko, priložnostni ovitek in žig z motivi Narodnega doma v Trstu, Roblekovega doma ter podobo Huga Robleka.
Na pošti v Radovljici pa je do konca meseca na ogled tudi filatelistična razstava z naslovom Dunajske pošte ob prelomu stoletja 1900 in Radovljiški veletrgovec Leopold Fursager. Leopold Fursager in Hugo Roblek sta bila nekaj časa skupaj v upravnem odboru Planinskega društva Radovljica, je povedal Peter Kramar iz društva Sciurus in dodal, da je razstavo pripravil Damjan Jensterle.