Smrečica, sladke dobrote in ljudje, ki jih imamo radi. To je bistvo praznikov tudi v stanovanjski skupnosti CUDV. / Foto: Marjana Ahačič
Smrečica, sladke dobrote in ljudje, ki jih imamo radi. To je bistvo praznikov tudi v stanovanjski skupnosti CUDV. / Foto: Marjana Ahačič
Tudi pri njih diši po praznikih
Boštjan, Kaja, Anja, Aleš, Bojana, Suzana, Dejan ... živijo v eni od družinskih hiš na robu Radovljice. V tako imenovani stanovanjski skupnosti, ki sodi pod okrilje Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Radovljica. Sostanovalci se skupaj z zaposlenimi, ki jim nudijo pomoč in podporo pri čim večji samostojnosti, med prazniki še posebno potrudijo, da je okrašena hiša, v kateri živijo, tudi na zunaj videti več kot prebivališče – je njihov dom.
Radovljica – In kot se za predpraznični čas spodobi, so v svoj dom ob koncu leta na čajanko povabili sorodnike, prijatelje in vse tiste, s katerim med letom preživijo največ časa. Postregli so jim vroč dišeč čaj in okusne sladke dobrote.
»Pri nas je običajno kar ves december v znamenju praznikov, zato ker nam vsako opravilo vzame malo več časa,« je povedala koordinatorica hiše, varuhinja Gabrijela Valant. »Najprej pečemo miklavževe piškote, nato se lotimo izdelovanja novoletnih vizitk, potem pa se že začnejo priprave za božič: zmenimo se, kaj bomo imeli za večerjo, potem nabavimo sestavine, spečemo orehovo potico – pri tem delu posebej rada sodeluje Bojana ... Skratka utrip v hiši je tak, kakršen je v tem času po številnih slovenskih domovih.«
Na četrtkovo čajanko so povabili svojce – starše, skrbnike, nekdanje rejnike, prijatelje ter sodelavce iz CUDV Radovljica, v okvir katerega sodi stanovanjska skupnost, skupaj jih je bilo v petek za mizo kar okoli trideset. Postregli so jim marmorni kolač, skutno pito in ogromno okusnih in lepih piškotov, ki jih je posebej za to priložnost spekla njihova nova sodelavka Mateja. Za goste so pripravili tudi tri vrste dišečih čajev in hišo olepšali z novoletnim okrasjem.
»Všeč so mi okrašena smrečica in svečke, ki jih prižgemo za božič. Fletno je, ko je takole vse okrašeno,« je povedala Kaja, ki je na čajanko povabila očeta, praznike pa bo preživela pri mami.
»Rad imam praznike. Za novo leto gremo na trg. Pop Design bo igral. Smo bili že lani na Mambo Kings. Celo noč smo zunaj. Šele po polnoči gremo spat,« je povedala Dejan. »Veselim se tudi dobre pojedine. Včasih naredim dober narezek, za vse!«
Suzani, Ljubljančanki, ki je letos prvič za praznike v radovljiški skupnosti, pa so prazniki všeč zato, ker gre takrat k svojcem domov. »Oče danes ne bo prišel, ker je bolan,« je z obžalovanjem povedala in dodala, da ji je v Radovljici všeč, ker se tu lahko veliko sprehaja.
Kot je povedala Špela, ena od varuhinj v stanovanjski skupnosti, želijo uporabnikom pomagati, da skupaj ustvarijo praznično vzdušje. »Vsak po svoje se potrudimo, da je tudi tu približno tako, kot imamo doma. Oni so naša druga družina. Novoletno jelko in božično večerjo imamo zato tukaj tako rekoč enako, kot jo imam doma s svojo družino; malce prilagojeno, a zelo podobno.«
V stanovanjski skupnosti v Radovljici, eni od sedmih, ki delujejo v okviru CUDV Radovljica, trenutno živi 12 uporabnic in uporabnikov, šest fantov in šest deklet. Pri vsakodnevnih opravilih jim pomagajo štiri zaposlene: Irma, Špela, Mateja in Gabrijela, ki priskočijo na pomoč, če in ko je treba. Čez praznike bodo nekateri ostali v hiši, drugi bodo šli za kakšen dan ali več k svojcem.
»Dogodki, kakršen je današnji, pomenijo dejansko deinstitucionalizacijo v praksi,« pa je z zadovoljstvom povedala direktorica CUDV Radovljica Helena Kos. »Hiša, v kateri smo, je za uporabnike, ki živijo tu, dom. Naši stanovalci so odrasli in si ustvarjajo svoje domove, kjer živijo odraslo življenje v družbi vrstnikov. Dom pomeni, da tu živimo, da se imamo radi, da se pripravljamo na praznike, da imamo vse običaje kot doma.«
»Ta druženja so zelo lepa, otroci zelo težko čakajo, da svojci pridejo. Mi sicer običajno ne prihajamo na obisk, ker hčer vsak konec tedna odpeljemo domov, že trideset let, od njenega osmega leta,« pa je povedal Janko Kuhar, oče ene od stanovalk. »Hči je tu zelo zadovoljna, mi pa tudi, CUDV Radovljica je ugledna ustanova. Dobro je, da imajo uporabniki možnost, da živijo relativno samostojno ter da živijo v centru, če potrebujejo več pomoči.«