Triglav ni praznik, je kraljestvo

Borut Peršolja je na nedavnem muzejskem večeru v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani poskušal z malo drugačnim pogledom osvetliti kraljestvo Triglava in dopolniti znamenito in tudi njemu zelo ljubo poslanstvo Jakoba Aljaža, ki ga je v teh koncih udejanjal pred več kot sto leti. »Prepleta se več stvari. Zagotovo zanimiva interaktivna razstava Stolp nas gleda, ki je na ogled v Slovenskem planinskem muzeju, pa pobuda o prazniku Triglava kot državnem prazniku, hkrati pa vse tisto, kar čez leto doživljamo na Triglavu, tako z gorniškega in geografskega vidika kot z vidika gorske narave,« je povzel Domžalčan Borut Peršolja, magister geografskih znanosti, gornik, naravovarstvenik in gorniški publicist, inštruktor planinske vzgoje, častni vodnik Planinske zveze Slovenije, soavtor zasnove razstave Vzpon na goro v planinskem muzeju in avtor tematske poti Po stopinjah pastirjev na Veliki planini. Peršolja je tudi avtor Izjave o prihodnosti gorskih območij Slovenije, podpore trajnostnemu razvoju in uveljavljanju skromnosti v gorniškem turizmu, ustanovni član Cipre Slovenija, društva za varstvo Alp, in še mnogo drugega. Predvsem pa občudovalec in večni raziskovalec vsega, kar v naravi in ljudeh prebujajo gore.

Zmanjšuje se razlika med dolino in vrhom

»Triglav je odraz tega, kar doživljamo tudi v sodobni družbi. Na nek način mi je precej hudo, ker gorništvo s svojimi vrednotami v resnici izginja. Zamenjala ga je beseda pohodništvo, kar pa ni isto. Pohodništvo je, tako ga doživljam v gorah, marketinški potrošniški produkt, ki je nastal s tem, ko smo v turizmu z zeleno, butično, zdravo, športno ponudbo ... odprli ta svet vsem in vsakomur. S tem načeloma ni nič narobe, skrbi pa to, da se zmanjšuje razlika med dolino in vrhom. Ta razlika je bila vedno zelo jasna tako z vidika načina obiskovanja gora kot z vidika skromnosti, ki smo jo v gorah ves čas poznali in zagovarjali. Pritisk na Triglav je zelo velik, šestdeset, sedemdeset tisoč obiskovalcev je na leto. Včasih jih je bilo na Triglavu v celem letu dvesto, tristo, danes jih je toliko v eni uri.«

In če strnemo še nekaj misli Boruta Peršolje: »Več obiskovalcev pomeni manj narave, raznolikosti živalskih in rastlinskih vrst ter pitne vode, več vidnih in nevidnih odpadkov vseh vrst, hujšo podnebno krizo in večje potrebe po energiji. To hkrati pomeni več stresa na vseh ravneh. Največja težava ni pretirano število obiskovalcev samo po sebi, temveč pretirana poraba, ki sledi množici, in potrošništvo, ki si ga anonimno, v zavetju množice privoščijo posamezniki (in vplivne interesne skupine).« Zato Triglav, kot opozarja, kliče po spoštljivosti in kliče po močnem upravljavcu. »Nujen je širši družbeni dogovor o tem, kaj nam Triglav pomeni in kako te vrednote doživeti.«

Omejitev obiska?

Na predstavitvi je Peršolja opozoril tudi na potrebo po omejitvi rasti v planinskih kočah, po njegovem mnenju je treba razglasiti cilj ničelne ekonomske rasti (prihodki morajo pokrivati stroške, morebiten presežek pa vrniti v kočo) ter uvedbo enakega dnevnega režima strežbe hrane. Namesto celodnevnega restavracijskega polnega servisa zagovarja strežbo (enake) večerje ob isti uri kot polpenzionske ponudbe. »Vzpostaviti je treba upravljanje obiska in načinu doživljanja prilagoditi obstoječe planinske poti – vsaj eno zelo zahtevno plezalno planinsko pot celovito urediti na sodoben način, ki v vzponu in spustu ob hoji omogoča tudi plezanje ter dosledno in učinkovito rabo samovarovalnega sestava.«

Peršolja je predstavil še nekaj drugih rešitev, ki so v preteklosti že dobro delovale. »Gorniško usposobljeni vodniki, inštruktorji bi lahko spet, kot so to že počeli v preteklosti, pomagali naravovarstveni službi javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) pri ozaveščanju obiskovalcev. Danes so gorniško usposobljeni obiskovalci v zakonu o TNP skriti pod nedoločnim skupnim imenom obiskovalci in hoja ter plezanje v resnici nimata več tiste prvobitne tradicije v narodnem parku.« Eden njegovih ključnih poudarkov je, da bi morali slovensko nacionalno identiteto, ki jo, kot je dejal, zdaj gojimo kot nek pozitiven slovenski nacionalizem, utemeljiti tudi na hoji. »Ta nas je oblikovala, v tem prostoru obstaja že tisočletja, oblikuje ta prostor in ohranja ogromno znanja, veščin in izkušenj. Z nerazpoznavanjem pozitivnih vrednot hoje in seveda gorništva delamo prostoru in zlasti gorniško usposobljenim obiskovalcem veliko krivico in celo škodo.«

Komentar na državni praznik

»Kaj se zgodi, ko se vrednote, ki so se oblikovale tisočletja, na hitro – v dobrem desetletju – preoblikujejo v tržno blago? Ko premišljeno gorništvo zamenja potrošniško pohodništvo? Ko se meja med dolino in vrhom zavestno briše in vzpon na Triglav ne stremi več k doživetju miru, temveč preobilju modernih glasov? Je ta stranpot oblike razvoja slovenstva res vredna obeležitve svečanosti državnega praznika?« Tako so spraševali v povabilu na prireditev. Kako pa razmišlja Borut Peršolja? »Nekoliko sem zadržan do tega praznika, odprl sem danes celo vrsto problemov, ampak dejstvo je, da bo zakon v državnem zboru uveljavljen. Zato je toliko bolj pomembno, katero vsebino mu bomo dali.«