Tomše v romanih, 1. del

Dvojna monarhija Avstro-Ogrska je nastala leta 1867. Znamenita romana Josepha Rotha Radetzkyjeva koračnica (1932) in Kapucinska grobnica (1938) skozi oči slovenske družine na Dunaju opisujeta razmere od nastanka habsburške monarhije do Hitlerjeve zasedbe Avstrije.

Jožef Trotta (junak v Radetzkyjevi koračnici) je, čeprav je izhajal iz revne kmečke družine iz (fiktivne) vasi Sipolje, naredil ugledno kariero v avstro-ogrski vojski. V boju z bosanskimi tihotapci je izgubil oko in končal kot čuvaj gradu Laxenburg pri Dunaju. Svojemu sinu je omogočil oficirsko kariero – ta se je izkazal v sloviti bitki pri Solferinu junija 1859, ko je zastavil lastno življenje, da je rešil cesarja Franca Jožefa. Slednji ga je nato povzdignil v plemiški stan z imenom Jožef Trotta plemeniti Sipolje, mu podelil znak reda Marije Terezije in ga povišal v stotnika.

S tem se je Trotta dvignil nad socialni sloj svojih prednikov. Težko je spregledati vzporednice s poreklom Jožeta Tomšeta, povzdignjenega v pl. Savski dol.

Ko je Trotta pl. Sipolje v učbeniku svojega sina zasledil junaško izvedbo pripovedi o bitki pri Solferinu, se je pritožil pri cesarju. Kot piše Ulrich Ladurner v članku Im Strom der Verzweiflung (V toku obupa), je bila avstrijska vojska takrat hudo poražena – in ne samo da je Napoleon III. spal v postelji Franca Jožefa, kar je bilo videti kot namerno izzivanje, prevzel mu je tudi Lombardijo. Cesar je Trotto znova povišal, a razočarani Trotta se je kljub temu vojaško upokojil na Moravskem. Njegov sin Franz Freiherr von Trotta und Sipolje je upošteval očetovo željo in življenje posvetil dolgočasni avstro-ogrski birokraciji. Vnuk Carl Josef Trotta von Sipolje pa se je želel izkazati v vojaškem poklicu svojega starega očeta. Že dve leti pred smrtjo cesarja Franca Jožefa je padel, ko je poskušal prinesti vodo svojim vojakom. Na dan pogreba Franca Jožefa (21. 11. 1916) je umrl tudi njegov oče. Pri Tomšetu so bili vojaki sin, zet in vnuk.

Tako kot Trotta pl. Sipolje je bil Tomše pl. Savski dol zelo blizu cesarju. Resda ni znano, da bi mu v bitki rešil življenje in tako pridobil plemiški naziv, a stari oče Belizarja Keršiča je imel dve verziji za povišanje v plemiški stan: ko je bil vpoklican v vojsko, je kot artilerijski častnik hitro napredoval. Plemiški naslov je dobil zato, da je lahko postal višji oficir in poveljnik avstrijske topniške šole. Ko je prestolonaslednik naredil v Mayerlingu samomor leta 1889, je bil med tistimi oficirji, ki so brisali sledove. Več o tem pozneje. Za nagrado in da bi njegova obljuba molčečnosti bolj držala, so mu dali naslov. Je pa Tomše znan kot sokonstruktor slovite Škodine havbice kalibra 305 mm iz leta 1906, ki je cesarju v bistvu rešila vojno. Uporabljali so jo namreč na vzhodni fronti ter na italijanski in srbski fronti.

Nekaj let pozneje je Joseph Roth objavil nadaljevanje romana o družini Trotta. Protagonist je Franz Ferdinand Trotta, rojen leta 1891. Brat njegovega starega očeta je bil naš znanec Joseph Trotta pl. Sipolje. Čeprav se je Franz Ferdinand gibal v plemiških krogih in so ga ogovarjali s Herr Baron (gospod baron), je poudarjal predvsem svojo meščansko plat. Njegov oče je bil kemik, upornik zoper cesarja, več let je preživel v ZDA, bil je lastnik dveh časopisov v Zagrebu (Agram), zagovarjal je slovansko kraljevino pod habsburškim žezlom. S temi idejami močno spominja na Frana Majzlja in nazore drugih predstavnikov tedanjega premožnejšega sloja med Slovenci. (glej Liberalni Majzljevi)