Teta Anica

Oglejmo si vnuke ustanovitelja vinske trgovine Aleša Paulina iz Zadrage. Rodili so se v razmiku devetih let: stric Ciril (*1888), stric Aci (*1889), teta Anica (*1891), stric Fran (*oktobra 1892), stric Levček (*novembra 1892), Atek (*1896) ter teta Mima (*1898). Teta Anica in stric Fran sta imela še sestrico, ki je umrla leta 1905 na Dunaju. Levček pa je leta 1918 umrl za špansko gripo. (Glej Uspehi strica Francla, 2. del, Mondeno življenje bratov Pavlin in Življenjske poti Franckovih)

Hčerka tete Zefe in strica Tomšeta, Anica (1891–1976), je bila poročena z Jožetom Pretnarjem (1881–1957), Vrtarjem iz Podbrezij. Veliko je potovala po Avstro-Ogrski oz. po Kraljevini Jugoslaviji. Obiskovala je najboljše internate na Dunaju, opravila je tudi neko šolo za visoko nadarjene. Med drugim je tekoče govorila po francosko. Ko je inštruirala hčerko Tatjano in enako staro nečakinjo Ani (sestro mojega očeta), sta dekleti »kar gledali, kako dobro je govorila po nemško«, je povedala teta Ani. Imela je pet otrok, od tega štiri hčerke.

Vrtarjev Jože je bil intendant pri vojski. Bil je oficir za oskrbo, ne pravi vojak. Ko je »vse skup padlo«, kot je temu rekel moj oče, so se vrnili v Podbrezje. Teta Anica je kot babica začela delati, ker je hotela pomagati revežem. Vedela je »več kot vsak zdravnik«, je povedala teta Ani. Kmetom je nudila finančne in praktične nasvete. Potem ko je pomagala pri porodu neki gluhonemi ženski, je Anica hitro izvedela, kdo je otrokov oče. Taisti veliki kmet je moral zanj potem tudi plačevati preživnino. Medtem ko se je teta Anica s kmeti pogovarjala na njim poznan način in naokrog hodila precej razcapana, se je hkrati znala zelo elegantno obleči: bila je visoka in vitka, in ko je na sinovi poroki z Vido Dedek nosila hermelin, je zasenčila vse druge ženske, čeprav je bila tudi nevestina mati zelo pametna in urejena.

Mlajši brat Anice, stric Fran (1892–1972), se je poročil z Marijo Šaunik (1900–1966). Imela sta tri otroke, od katerih sem imela največ stika z najstarejšo Sonjo. Tudi družina strica Frana je veliko potovala po Kraljevini Jugoslaviji in tako je teta Sonja (enako kot njene sestrične in bratranec po teti Anici) veliko menjavala šole. Prvi razred ljudske šole je začela v Beogradu in se naučila sprva cirilice, potem šele latinice. Drugi in tretji razred je opravljala v Prištini, četrtega v Skopju, gimnazijo in del ekonomske šole v Banjaluki in Zemunu, maturo pa je izdelala v Sarajevu. V Zemunu je družina tete Sonje nekaj časa stanovala blizu družine tete Anice in vsi otroci so hodili v mestne šole. V Zemunu je teta Zefa pozneje umrla. (Glej Teti Manca in Zefa)