Svetilnik poguma za druge ženske

Jesenice – Na Jesenicah so nedavno predstavili navdihujočo zgodbo Neve Veštan, letošnje prejemnice priznanja Andragoškega centra Slovenije. Radovljičanka ima za seboj težko življenjsko pot, ki jo je prek globoke osebne krize, izgube, zasvojenosti in prestajanja kazni z veliko odločnosti in vztrajnosti pripeljala do novega začetka. V obdobju prestajanja kazni se je začela intenzivno vključevati v izobraževanje, terapevtsko pomoč in delo. Pridobila je dve nacionalni poklicni kvalifikaciji, uspešno zaključila srednješolsko izobraževanje ter z odliko opravila poklicno maturo.

Zapor je bil prelomnica

Neva Veštan zase pravi, da je nekdo, ki je bil v preteklosti izgubljen, ranjen in v nenehnem iskanju poti. V zaporu je preživela štiri leta. A danes pravi, da se je zapor – kljub vsemu – izkazal za najpomembnejšo prelomnico v njenem življenju. »Tam sem naredila inventuro same sebe. Zagrabila sem vse oblike pomoči, se lotila zdravljenja, začela verjeti vase in ponovno stopila na pot izobraževanja. Na tej poti mi je pomagalo kar veliko ljudi, čeprav sem na začetku mislila, da sem čisto sama. Na začetku je bilo zelo težko, ampak mi je s spodbudo uspelo, končala sem srednjo ekonomsko šolo, po 22 letih prišla do izobrazbe, kar je zame izjemen dosežek, in tudi do zaposlitve,« je povedala nagrajenka.

Pavel Lenarčič je bil njen pedagog v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig, ki jo je izjemno spodbujal. Kot je povedal, je bila Neva v začetni fazi v neki miselni luknji, iz katere ni mogla splezati, prav tako si ni zaupala. A danes, ko ji je uspelo, je po njegovih besedah svetilnik tudi za druge ženske, ki prestajajo kazen, saj marsikatera želi stopati po njeni poti, se izobraževati ...

Vesna Kopač, vodja oddelka za vzgojo na Igu, je dodala, da vsaka zapornica tega ne doseže. »Nevo pa je kar gnalo, od enega dosežka do drugega, videla je, da zmore, dobila je pogum, voljo, začela je zaupati sama sebi. Storila je nekaj kaznivih dejanj, toda to je trenutno ne opredeljuje več,« je poudarila.

Neva je danes zaposlena, dela z gibalno oviranimi osebami in uporabniki, ki potrebujejo nego. »To delo mi ogromno pomeni,« je dejala in dodala, da rada raziskuje področja duhovnosti, meditacije, dihalnih tehnik in osebnostne rasti. »Privlači me tudi delo z otroki in uporabniki v negi, saj mi daje občutek smisla in povezanosti,« je povedala. Njena največja sreča danes je njena družina.