Srečkonstrip, narisal Jaka Vukotič, napisal Žiga X. Gombač, Škrateljc, Bevke, 2025, 82 strani
Srečkonstrip, narisal Jaka Vukotič, napisal Žiga X. Gombač, Škrateljc, Bevke, 2025, 82 strani
»Konec marca 1926 je Srečko Kosovel prišel domov v Tomaj na velikonočne počitnice in tedaj ni nihče slutil, da se ta mladenič nikoli več ne bo vrnil v Ljubljano in da bo na svojem Krasu tako mlad umrl. Tudi sam ne. Imel je namreč še ogromno načrtov. Srečko je zbolel po javnem nastopu v Zagorju, kamor se je konec februarja 1926 odpravil skupaj s tremi drugimi člani literarno-dramatičnega kluba Ivan Cankar, Alfonzom Gspanom, Cirilom Debevcem in Bratkom Kreftom. Z nastopom na Šentjakobskem odru v Ljubljani, ki so ga imeli klubovci dobre tri mesece pred tem, niso bili zadovoljni, zato pa je bil nastop v Zagorju pred proletarsko publiko bolj uspešen. Srečko je prebral svoje predavanje z naslovom Umetnost in proletarec in pesem Ekstaza smrti. Po nastopu so se fantje v krčmi zaklepetali in zamudili vlak nazaj v Ljubljano. Do jutra so morali v mrzli čakalnici čakati na naslednjega. Srečko je zbolel in svoj 22. rojstni dan je moral preležati v postelji. Ker se je za silo bolje počutil, je že upal, da se je pozdravil. Doma v Tomaju naj bi si v času velikonočnih počitnic nabral moči in se nato vrnil v Ljubljano. Na žalost se mu je stanje poslabšalo in 27. maja 1926 je Srečko umrl za posledicami meningitisa v Tomaju, v novo zgrajeni hiši nedaleč od pokopališča, kjer je tudi pokopan. Tako so Kosovelovi lahko iz kuhinjskega okna nove hiše gledali naravnost k Srečku in morda se jim je zdelo, da je doma in da čuje, kaj mu pravijo. Kraška zemlja ga je pokrila s svojimi dlanmi, da bi se odpočil. Sestra Antonija se spominja, da je bil kot 'beli angelj', ko je ležal na smrtni postelji, obdan z belim cvetjem. V belo oblečena dekleta iz Tomaja so mu celo pot od hiše do pokopališča posula s cvetjem. /…/ Pogreb je bil 29. maja 1926 ob 16. uri. V imenu vseh prijateljev iz Ljubljane sta mu zadnje slovo prišla izreč tudi Bratko Kreft in Ivo Grahor, ki sta preko meje med Kraljevino SHS in Kraljevino Italijo pretihotapila slovensko trobojnico in jo položila prijatelju v grob kljub strahu in tveganju, da bi italijanski vojaki odkopali Srečkov grob in odstranili trak. A to se ni zgodilo.« (str. 63–64)
Srečkonstrip: Srečko, kons in strip; kons je Kosovelovo poimenovanje pesmi, ki jih je napisal kot konstruktivist. Gornji odlomek je iz spremne besede Mateje Kralj. Prihodnje leto bo stota obletnica pesnikove smrti, zgoraj opisane. Glavni pa je seveda strip. Ta poteka kot intervju novinarja s pesnikom in iz njega izvemo veliko o Kosovelovem življenju in delu, avtorja sta v strip spretno vpletla tudi njegove pesmi. Strip kot nalašč za ponovni vstop v Kosovelovo poezijo …