Srečanje mest na Venerini poti

Radovljica – Semenj je dopoldne v izvedbi igralske skupine, ki nosi njegovo ime, slavnostno odprl vitez Gašper Lambergar z bližjega gradu Kamen z dvorom. Ta je na trgu tudi zaplesal, pred cerkvijo pa so se stari in mladi pod budnim nadzorom Gašperjevih vitezov pomerili na lokostrelskem turnirju.

Srednjeveški utrip starega mesta

Popoldne so obiskovalci lahko videli, kako so vitezi preprečili, da bi turški sultan zavzel graščino, Linhartov Tonček iz »Matička« pa je bil zvezan na pranger. Ljoba Jenče je ob spremljavi lutnje Izidorja Erazma Grafenauerja odpela, recitirala in pripovedovala slovenske ljudske srednjeveške pesmi, semanji dan pa se je zaključil z rajanjem s Šaleško gospodo in KD Lonca. Prireditev je bila tudi tokrat priložnost za dvig zastave Festivala Radovljica, ki se bo v svoji 43. izvedbi začel z otvoritvenim koncertom prihodnjo soboto.

Srečanje mest na Venerini poti, tokratno je bilo že trideseto po vrsti, je sicer ena od treh prireditev, ki jih je v devetdesetih na gradu Kamen, Pustem gradu in v Radovljici uvedla Občina Radovljica, in sicer z namenom, da se ohrani srednjeveška snovna in nesnovna kulturna dediščina ter bogatijo kulturne vsebine na vseh treh lokacijah, so pojasnili v Turističnem društvu Radovljica, ki tradicionalno skrbi za organizacijo prireditve.

Spomin na potujočega viteza in pesnika

Prireditev se Venerina pot imenuje v spomin na pesnika, pojočega viteza (minezengerja, trubadurja), najbolj izrazitega literata dvorne kulture in viteštva na tem prostoru, Ulricha Liechtensteinskega, ki je v 13. stoletju preoblečen v »kraljico Venero« popotoval tudi skozi naše kraje in svojo pot opisal v romanu.

»Na raznih turnirjih je premagoval druge viteze in svoje dogodivščine opisal v romanu z naslovom Služba dami. V njem je opisal svojo mladost in pot, ki jo je spektakularno opravil leta 1227 od Benetk po Furlaniji, Sloveniji, Avstriji do Češkega Krumlova. Vitez je bil preoblečen v zelena oblačila kot žlahtna kraljica Venera, boginja ljubezni. Z vzdevkom kraljeva Venera je domnevno preživel nekaj časa tudi na gradu Kamen. O dvorni kulturi in njegovih pesnitvah so zagotovo govorili na plemiških dvorih pri Ortenburžanih, Celjanih, Lambergarjih in drugih, saj je bil on najvidnejši predstavnik srednjeveške dvorne kulture,« še pojasnjujejo organizatorji.