Jelena Martinović, Gabrijela Simić in Irena Gayatri Horvat v poletnem gozdu / Foto: Igor Kavčič
Jelena Martinović, Gabrijela Simić in Irena Gayatri Horvat v poletnem gozdu / Foto: Igor Kavčič
Sprehod skozi vilinski gozd
V Galeriji Likovnega društva Kranj bo še do konca prihodnjega tedna mogoče vstopiti in se vživeti v poletni gozd, prežet z barvami, vonji in toplino, ki so ga na ogled »posadile« likovne ustvarjalke Irena Gayatri Horvat, Jelena Martinović in Gabrijela Šimić.
Aktualna razstava v Mali galeriji razširja njen prostor v širša naravna prostranstva, v gozdno pokrajino, ki miselno pomirja, a hkrati obiskovalcu na uho šepeta o tistem nekoč, o starodavnem in mističnem, kar nam ponuja gozd. Za »pogozditev« na razstavi z naslovom Čuvaji poletnih gozdov so poskrbele tri umetnice, ki jih združujejo podobna razmišljanja in interesi. V likovnem ustvarjanju jih združujejo drevesa, globoki gozdovi in njihovi vidni in nevidni prebivalci.
Vse tri avtorice razstavljenih del prihajajo iz sosednje Hrvaške, Irena Gayatri Horvat, ki že več let živi in ustvarja v Sloveniji, njeni kolegici, vizualna umetnica Jelena Martinović in modna oblikovalka in kostumografinja Gabrijela Šimić, pa delujeta v Zagrebu. »Z Jeleno se poznava od naključnega srečanja na ustvarjalnem sprehodu v hribih. Grem v naravo, sedem na skalo in rišem, nakar pri podobnem opravilu opazim Jeleno,« se spominja Irena Gayatri Horvat; in ko sta v nadaljevanju ugotovili, da sta obe končali Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu, ni trajalo dolgo, da sta svoja dela začeli skupaj predstavljati na razstavah. »Vse tri pa smo se srečale v okviru Hrvaškega združenja likovnih umetnikov in likovnih kritikov, katerega članice smo,« je dodala Gabrijela Šimić, ki se jima je pridružila v nadaljevanju.
Decembra lani so že pripravile skupno razstavo Zimska zgodba v galeriji v Ivanić-Gradu, v Kranju je na ogled razstava Čuvaji poletnih gozdov, kot pove neformalna vodja skupine Irena Gayatri Horvat, pa imajo v načrtu tudi razstavi, povezani z jesenjo in pomladjo. Ustvarjalke združuje odnos do narave in tokrat so v precep vzele gozd z vsemi njegovimi skrivnostmi.
Irena Gayatri Horvat in Jelena Martinović ne ustvarjata realističnih krajin, temveč gozd, kot ga čutimo, sanjamo in duhovno doživljamo. Na površinah papirja, platna in svile oblikujeta drevesa, varuhe gozdne tišine, osvetljene z lebdečo zlato svetlobo. Kot preberemo v razstavnem katalogu, skozi igro abstraktnih oblik in živahnih plasti risb, linorezov in barvnih aplikacij dela vzbujajo doživetje gozda kot živega, eteričnega bitja, kraja, kjer gozda ne opazujemo, ampak ga doživljamo od znotraj.
V Jeleninih slikah, kot jih opisuje sama, črni obrisi dreves niso le strukture, temveč tihe priče časa, morda celo bitja iz onstranstva – varuhi gozdne skrivnosti. Modrina med vejami nakazuje prisotnost nevidnih voda in nebesnih plasti, zlata svetloba pa postane simbol notranjega razsvetljenja. Jelena doživlja »poletni gozd« kot meditativni prostor, šepet med svetovi.
Gayatri tematizira rajske vrtove in ustvarja gozdno pokrajino, ki je edinstvena zanjo. Njena drevesa so šamani, mogočni moguti, varuhi gozdov, varuhi preteklosti in prihodnosti. V svoje slike vključuje kolaže linorezov, natisnjenih na riževem papirju. Barve uporablja simbolično, z njihovimi prenesenimi pomeni, s čimer gradi barvne površine neba, tal in dreves. Slika na platno ali tiska na umetno svilo, pri čemer kombinira različne tehnike.
V osredju galerije je instalacija Gayatrinih poslikav na svili in malih figur, lutk Gabrijele Šimić. Na obiskovalca deluje, kot da se vilinska bitja igrajo na gozdni jasi. Gabrijela v prostor materializira mistične gozdne varuhe in ustvarja staroslovanska bitja iz ljudskih pripovedk. Lutke, ki jih izdeluje s kombiniranimi tehnikami in materiali, pri čemer uporablja polimerno glino, papirno glino, pletenje, kvačkanje, polstenje in vezenje, visijo po prostoru. Posebno pozornost je posvetila boginji Živi, ki pooseblja plodnost, bogato žetev in dobro letino. Da Živa daje življenje, življenjsko energijo, kraljuje na vrhuncu plodnosti v letnem ciklu in je sama iskra življenja, še izvemo, v Sloveniji pa je Živa kraljevala na Blejskem otoku, kjer so našli oltar, posvečen njej.