Sprehod po naši preteklosti

Pocarjevo domačijo v Zgornji Radovni upravlja javni zavod Triglavski narodni park, na dnevu odprtih vrat, ki so ga pripravili prvi junijski konec tedna, so si obiskovalci ogledali domačijo, na skednju pa so odprli razstavo Gornjesavskega muzeja Jesenice z naslovom Oglje – črna moč fužin: življenje oglarjev in vloga oglarstva v železarstvu. Predstavila jo je njena avtorica, kustodinja za etnologijo Gornjesavskega muzeja Špela Smolej Milat. Obiskovalce so popeljali tudi na enega od bližnjih grbinastih travnikov, program pa so s svojimi dejavnostmi popestrili tudi Mladi nadzorniki Triglavskega narodnega parka.

Hiša je stara vsaj 250 let

»Pocarjeva domačija je ena od najstarejših ohranjenih v Triglavskem narodnem parku. Na stropnem tramu v hiši je vrezana letnica 1775, torej je hiša v taki obliki stara vsaj 250 let, najstarejša listina, ki naj bi se nanašala na to posest in je bila shranjena v družinskem arhivu, pa sega v leto 1609. Zaradi svoje skoraj nespremenjene zunanjosti, notranjosti in opremljenosti domačija predstavlja izjemen spomenik arhitekturne in etnološke dediščine. Njena neprecenljiva vrednost je tudi bogata zbirka bivalne opreme, pohištva, orodja, posod, oblačil in drugih predmetov, ki so se skozi stoletja izdelovali, uporabljali in hranili na domačiji. Med njimi so zanimive tudi razne doma narejene igrače, s katerimi so si otroci krajšali čas,« je povedala Tina Komac iz javnega zavoda Triglavski narodni park.

»Domačija stoji ob nekdaj zelo obiskani romarski poti do Svetih Višarij, ki so bile do razcveta romanj k brezjanski Mariji Pomagaj v 19. stoletju osrednja božja pot romarjev iz slovenskih dežel. Pročelje hiše zato krasi poslikava Božjepotne ali Višarske Marije, ki je romarje usmerjala na pravo pot, verjetno pa so v takih hišah ljudje dobili tudi hrano in prenočišče. V bližini so podobne poslikave še danes ohranjene na hišah v Podhomu, Mojstrani, Zgornji Radovni in drugje.«

Gospodarska moč domačije

»Nekoč je Pocarjeva domačija obsegala zemljiško posest gozdov, pašnikov, rovtov, travnikov in njiv, ki so bili gospodarski temelj domačije. Stavbišče za domačijo so med vsemi zemljišči premišljeno izbrali. Domačija stoji strnjena v gručo s stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, manjšim hlevom za drobnico, lesenim svinjakom, vozarno ter 'šterno' za zbiranje deževnice, nekoč pa je zraven stal še enojni kozolec. Vse te stavbe kažejo na nekdanjo gospodarsko moč domačije. Pocarjevi pa so si poleg obdelovanja lastne zemlje dodaten zaslužek zagotavljali še z drugimi dejavnostmi, kot sta oglarjenje in prevozništvo,« je še razložila Tina Komac.