Spoznali so me z drugega pogleda

Čaroben večer je odprla projekcija filma, ki je obudil na desetine utrinkov z razstav po različnih krajih in z dogodkov, ki so jih spremljali. Vse skupaj je s koncertom začinil tisti, zaradi katerega je razstava nastala, eden in edini Andrej Šifrer. Režiser Lebar nam je povedal, da je že po prvih pogovorih o tem, da bi naredil film, videl, da gre za drugačen projekt, kot jih je bil vajen delati do zdaj. »Izdelava filma ni bila vnaprej planirana, razstava je spontano potovala iz enega v drug kraj. Mirjam se je zelo angažirala in vzpostavljala stike z galerijami in knjižnicami in uspevalo ji je, saj je Andrej magnet za ljudi. Zanimivo je bilo prikazati to, kako se je v vlogi vodje ogleda razstave znašel Andrej, saj je pravzaprav vodil ogled razstave o sebi. To je edinstveno v našem prostoru, kar pa je bilo sploh zanimivo, pa je, da je dogodke začinil še s krajšimi koncerti,« pripoveduje Lebar. »Nekatere stvari so bile bolje dokumentirane, nekatere slabše, a ker je Andrej ime, so velikokrat prišli tudi lokalni mediji, naredili kolaž, reportažo, zato sem imel kar nekaj materiala za film. Andrej je na nekaterih razstavah imel tudi svojega snemalca, če ne bi bilo teh posnetkov, bi jaz bolj tenko piskal. V veliko oporo mi je bila Andrejeva partnerica Mirjam, ki je s telefonom posnela določene trenutke razstav,« pove Lebar.

Imam podpornike in prijatelje

»Dogodek je bil res slavnosten, a skromen,« nam po filmskem večeru na grajskem dvorišču pove Andrej Šifer, ki v svojem slogu doda, da je deloval »andrejalin« in da ni prav nič utrujen. Partnerica Mirjam Povh doda, da ima včasih občutek, da Andrej deluje kot dinamo na kolesu. »Bolj ko goniš, bolj sveti luč, ves čas je v akciji,« pove v smehu. Oba se strinjata, da je bil filmski večer prežet z zares dobro energijo. »Jaz nimam oboževalcev, imam podpornike in prijatelje,« razmišlja Andrej. »Milan je začutil, kakšen film želimo, da se zgodi in zares dobro izpade, je pa res, da tega en sam ne more narediti, predlagati, če nima ob sebi nekoga, kot je v mojem primeru Mirjam, ona predstavlja moj drugi jaz. In natanko me je 'natuhtala', ve, kaj hočem, kaj mi paše, kaj me v slabo voljo spravi. V resnici sem predstavljen na dveh koncih v dveh osebah,« razlaga Andrej. »Ena od stvari, ki sem si jih jaz narobe predstavljal je bila ta, da bo ljudi zanimalo, kako sem snemal z velikimi imeni svetovne glasbe. A ljudi je zanimalo, kdo je bil Šifrer, preden so ga spoznali, o atu, o mami, o obdobju, ki pred razstavo ni bilo nikoli opisano in predstavljeno. Zdaj so me spoznali tudi z drugega pogleda.« Na filmskem večeru se je zbralo skoraj 150 Andrejevih prijateljev in podpornikov, ena od obiskovalk je bila tudi gospa Terezija, mama ene od kustosinj razstave, ki je ves čas zbiranja materiala spremljala hčerino delo. Mirjam pravi, da sta si z Andrejem ob njenem stavku pošteno zamislila, rekla je namreč: »Če tega filma ne bi bilo, si ne bi nikdar predstavljala, kako velika stvar je bil ta projekt.« »Lepo je to ubesedila, mi tega nismo znali, bili smo preblizu, zunanji opazovalec to lažje vidi,« doda Andrej.

Prihodnje leto bo minilo pol stoletja, odkar je Andrej Šifrer posnel pesem Zaljubil sem se v svojo zobozdravnico. Šestega januarja 2027 pa bo minilo 50 let od izida njegove prve male plošče Zoboblues. »Zaznamovanje obletnice bomo začeli že 11. septembra 2026 v Kranju v Khislsteinu. Koncerte bomo naslovili Pol stoletja pisanja pesmi in petja. Potem bo Šifrer vse leto nastopal pod to 'zastavo',« še napove že petdeset let eden najbolj priljubljenih slovenskih pevcev.