Skozi debate se veliko naučijo

Škofja Loka – Na turnirju je po besedah Nuše Stamejčič iz Za in proti – zavoda za kulturo dialoga sodelovalo 39 ekip iz 18 osnovnih šol, skupaj 120 otrok. Med njimi je bilo kar 13 začetniških ekip, kar potrjuje širjenje debatnega gibanja in vedno večje zanimanje za sodelovanje med mlajšimi udeleženci, ugotavljajo v zavodu Za in proti. Na tokratnem zadnjem turnirju v koledarskem letu je sodnike najbolj prepričala ekipa Scamerji z OŠ Venclja Perka iz Domžal, med začetniki pa je prvo mesto osvojila ekipa 3 Vile z OŠ Tončke Čeč iz Trbovelj. Za najboljšega govorca turnirja so razglasili Gregorja Straška z OŠ Venclja Perka, v kategoriji najboljših začetnikov pa sta si prvo mesto razdelili govorki iz OŠ Domžale Špela Turšič Kilibarda in Sara Strojnik.

Decembrski turnir za popestritev

Nuša Stamejčič je pojasnila, da je decembrski turnir vsako leto nekaj posebnega, saj vedno poteka na nepripravljene debatne trditve. »Decembrski turnir je namreč bolj 'prazničen', za popestritev, zato tudi ni nobene pripravljene trditve, da lahko udeleženci bolj uživajo. Obenem pa to spodbudi kreativnost argumentov.« Učencem so trditve predstavili uro pred začetkom debate, argumente za in proti pa so morali oblikovati samostojno, brez uporabe telefonov, spleta ali pomoči mentorjev. »Tak format od debaterjev zahteva hitro razmišljanje, dobro splošno razgledanost in sposobnost jasnega strukturiranja misli,« so pojasnili v zavodu Za in proti. V prvi debati so se posvetili trditvi, da računalniške igre naredijo več škode kot koristi, v drugem krogu so debato zastavili okrog trditve, da bi morali v decembru darila dobiti zgolj pridni otroci, nazadnje pa so se spopadli še s trditvijo, da bi morali razrede v osnovnih šolah oblikovati glede na sposobnosti učencev, ne po starosti. »Turnir je znova pokazal, da osnovnošolci zmorejo razmišljati o zahtevnih družbenih vprašanjih tudi v časovno omejenih in zahtevnih pogojih.« Po besedah Nuše Stamejčič se opazi, da imajo mladi, ki sodelujejo na debatnih turnirjih, izdelana mnenja o pomembnih temah in znajo strukturirano razmišljati ter so zelo razgledani. To je opazila tudi dijakinja tretjega letnika Gimnazije Kranj Lara Breskvar Jereb, ki je na debatnem turnirju sodelovala v vlogi sodnice. »V zadnjem času sicer opažam, da mladi pri pripravah uporabljajo ChatGPT, a jih poskušam spodbujati, da čim več naredijo sami, saj je pomembno, da razumejo temo, o kateri debatirajo, če želijo biti uspešni.« Zavedati se morajo tudi, je dodala, da je debata strukturirana stvar, sicer gre samo za običajen pogovor. Tudi sodnika Aleks Glišović in Hana Džananović iz Gimnazije Kranj sta priznala, da so ju tekmovalci prijetno presenetili, sploh ker so turnirji z nepripravljenimi trditvami zelo zahtevni. »Večina ekip je bila izvrstnih, v debatah so imeli zelo dobro strukturo in razlago.«

Izziv trditve, s katerimi se sicer ne strinjaš

Turnirja sta se udeležila tudi že izkušena debaterja Matic Korošec in Brin Baškovec iz OŠ Žirovnica, ki se z debatiranjem ukvarjata od šestega razreda. Priznala sta, da jima je to pomagalo premagati tremo pred javnim nastopanjem, skozi debate pa pridobita tudi veliko novega znanja. »Sploh pri temah, s katerimi nisem dobro seznanjen, se skozi priprave na debato naučim veliko novega,« je pojasnil Brin. Kot začetnika pa sta se na tokratnem turnirju v debatiranju prvič preizkusila Bor Rutar in Ludvik Breuss Vehar iz OŠ Škofja Loka-Mesto. Pojasnila sta, da jima je zabavneje zagovarjati stališče, s katerim se sicer ne bi strinjala, saj to predstavlja večji izziv. »S tem si razširiš pogled in treniraš strpnost,« sta poudarila.