V filmu Manifesto so vrt kavarne Homan spremenili v pokopališče. / Foto: Klara Mrak
V filmu Manifesto so vrt kavarne Homan spremenili v pokopališče. / Foto: Klara Mrak
Škofja Loka je lahko Pariz ali Kitzbühel
V prilogi Gorenjski kraji in ljudje spoznavamo različne zanimive ljudi in kraje ter tudi kotičke, ki jih ne pozna ravno vsak, jih pa mnogo skriva pokrajina, v kateri živimo. Tokrat smo v Škofji Loki in njeni okolici, Radovljici, Kranjski Gori in na Jesenicah poiskali sogovornike, lokacije in prizorišča, ki so že desetletja pravi raj tako za domače kot tuje snemalce, režiserje in ljubitelje mnogih lepot, ki jih premore Gorenjska.
Jernej Tavčar, ki na škofjeloški občini skrbi za stike z javnostmi, že leta spremlja produkcijo filmov in reklam, katerih prizorišče je Škofja Loka z okolico. Nemalo tujih in slovenskih režiserjev je srednjeveško lepotico vzelo za svojo, po njej sta se med drugimi sprehajala tudi Nastassja Kinski in Rade Šerbedžija.
Sicer skoraj ne mine leto, da ne bi v Škofji Loki potekalo kakšno snemanje reklame ali filma. Takrat vedno radovedno kukamo mimo zastorov in sprašujemo, kdo je tu, kaj snemajo, kje bo predvajano itd. Ena zadnjih reklam, ki se je vsi spominjamo, je bila reklama za Lidl, ki so jo na zelo vroč dan snemali maja lani. Hrib pod gradom je bil zasnežen, otroci so se s sanmi spuščali po njem. Tudi Kapucinski most smo lahko občudovali v reklami, ki se je po Evropi, tudi na naših televizijah, vrtela v božično-novoletnem času. »Škofja Loka nima zaman vzdevka pisana Loka, saj ni čisto alpski svet, ampak se mešajo stvari, mehkejša svetloba je tu, kar malo mediteransko obarvana je. Čeprav tisti, ki tu živimo, morda tega ne opazimo. Srbi (v filmu Varuhi formule Dragana Bjelogrlića) so nas denimo postavili v Pariz in je Loka igrala Pariz. Tako da imamo v sebi tudi nekaj romanskega šarma oziroma 'vajba', ne le avstro-ogrskega. Nekateri, ko pridejo v Loko, rečejo: saj ste skoraj že Italijani,« razloži Tavčar.
Kmalu po vojni, leta 1953, so bili v Škofji Loki posneti deli britanskega filma Razdvojeno srce. »Pred nekaj leti so ga predvajali v Kinu Sora, in tisti, ki so bili v času snemanja otroci, so si ga zdaj lahko ogledali. Film je črno-bel, ampak zanimivo je bilo videti, kakšni so bili ti kraji v tistih časih,« se spominja Tavčar.
Neprekosljivo nacionalno ljubezensko zgodbo Cvetje v jeseni so leta 1973 posneli na več lokacijah na Škofjeloškem, vidno vlogo je imel tudi Crngrob.
Leta 1985 je Škofja Loka v biografskem televizijskem filmu o ameriškem alpskem smučarju, dobitniku zlate kolajne v smuku na olimpijskih igrah v Sarajevu leta 1984, Billu Johnsonu odigrala celo vlogo mondenega avstrijskega smučarskega središča Kitzbühel. »Škofja Loka je torej lahko tako Pariz kot Kitzbühel,« se zasmeji Tavčar in doda, da obstaja več možnosti prikaza Škofje Loke v filmih. »Lahko prikazujejo Loko kot resnično Loko, lahko 'igra' neko drugo mesto ali pa čisto fiktivno, izmišljeni mesto.«
Konec 80. let prejšnjega stoletja pa je tu srbski črnovalovec Dušan Makavejev posnel film Manifesto. To je bila za tisti čas precej razkošna in profesionalna mednarodna produkcija: na Homanovem vrtu je bilo pokopališče, sredi Mestnega trga je bil postavljen ogromen spomenik konjenika, po Loki pa je igral in šarmiral Rade Šerbedžija. »Spomnim se, kako se je potem v filmu neki starinski avto peljal čez Kapucinski most ter se skozi 'velb' Selških vrat pripeljal na Bled. Nekateri moji sošolci so nastopili tudi kot vojaki statisti,« pove Tavčar. V okolici Godešiča je bil posnet film Sen 1991, film Srečen bo čas, biografijo o škofu Slomšku, pa so tudi deloma posneli v Škofji Loki.
Leta 1999 so v Škofji Loki posneli delček videospota za zmagovalno popevko festivala Melodij morja in sonca skupine Panda z naslovom Sive ceste. V Škofji Loki so leta 2012 posneli tudi reklamni spot za novi model audija A5 (The Swan). Še pred tem je v Škofji Loki Audi posnel nekaj fotografij za svoj koledar. V zadnjih nekaj letih so tam posneli tudi reklamne spote za Pivovarno Laško, trgovsko verigo Mercator, v seriji atraktivnih reklamnih spotov za Cocktino kampanijo Ugrizni me! pa se je Loka prelevila v čisto pravo vampirsko mesto, poimenovano Nevergreen. Poleg tega so tam posneli tudi reklamni film za eno od slovenskih pekarn, ponudnika mobilne telefonije, švedsko loterijo, v neposredni okolici Škofje Loke pa je bila posneta tudi reklamna akcija za trgovsko verigo Tuš. Večji produkciji sta bila tudi reklamna spota za Milko in Mercedes. Pred nekaj leti je bila zelo odmevna božično-novoletna reklama za Mercator, v kateri je v domačem mestu nastopil Jan Plestenjak.
V Škofji Loki so posneli nekaj prizorov neke skandinavske produkcije, odkrili so jo tudi Korejci, ki so tam posneli del korejske televizijske serije Črni vitez, so pa pred nekaj leti posneli tudi sekvenco domače televizijske nadaljevanke V imenu ljudstva. Kar zadeva filmsko produkcijo, pa v zadnjem času izstopata že omenjeni Varuhi formule in Poslednji heroj, ki so ju v Škofji Loki snemali poleti leta 2022.
Filmski poznavalci se večkrat spomnijo dveh filmov, ki sta bila v velikem delu posneta v Poljanski dolini. Matjaž Klopčič si je za prizorišče snemanja Cvetja v jeseni izbral različne lokacije, seveda je na prvem mestu Poljanska dolina, kjer so se odvijali pomembni prizori, ki so poudarili lepoto slovenskega podeželja in prispevali k vzdušju zgodbe. Eden od znanih prizorov v filmu se dogaja na Blejskem gradu in ob Blejskem jezeru, kar je dodalo čarobnost filmski atmosferi. Snemali so tudi v Ljubljani, kjer so uporabili različne lokacije, da so ustvarili raznolike kulise in vzdušja. V filmu prepoznamo tudi Kranjsko Goro in Radovljico.
Kažipot v vas Brebovnica pa vsakega, ki se pelje mimo po cesti proti Lučinam, spomni na to, da so v tej vasi snemali znamenito Dolino miru, film režiserja Franceta Štiglica. Film, ki se je potegoval za zlato palmo v Cannesu, je nastajal v okolici Gorenje vasi, v Arboretumu Volčji Potok in v hribih nad Cerknim.