Sekcije kulturnega društva, 9. del

V okviru Kulturno-umetniškega društva Zasip deluje več sekcij, ki jih bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju.

Slikarstvo in likovna umetnost

Marjan in Ciril Kraigher

Z nešteto prostovoljnimi urami in dnevi je v njuna dela vtkana ljubezen do domačega okolja, z njuno interpretacijo narave in dediščine, kulture in umetnosti, krasijo in bogatijo vsakdanje življenje v marsikateri družini. Kraigherjevi pasteli, akvareli, obsežni tehnični razponi grafik, obvladovanje oblik so postali vseprisotni, poteze so zanesljive, skoraj samodejne in izžarevajo mir, ki sta ga mojstra vsak na svoj način iskala in našla ter svoje občutke predajala ljubiteljem. Njuni življenji sta bili vedno povezani z domačim krajem, kamor sta se rada vračala in se je zrcalilo v umetninah. Številni edinstveno ustvarjeni portreti so prinašali raznovrstna znanstva in prijateljstva, ki so pomagala soustvarjati, da je pri sleherniku takoj vzklila ljubezen do slikarske umetnosti.

Ciril si je pri svojem delu kot eno glavnih nalog zadal nadaljevati očetovo vizijo v vasi in zunaj nje obdržati sožitje in vedno znova zagotoviti sodelovanje vseh vaščanov v dobro vseh. Ter si ob tem prizadevati za ohranjanje tradicije in dediščine svojih staršev, sorojencev in svoj življenjski opus prenesti na mlajše rodove. Ravno zaradi slednjega sta bila oče Marjan in sin Ciril vsak na svoj način socialno čuteča človeka kot nekakšna slikarja ljudstva. O Cirilu se je v več desetletjih pisalo, slikalo, poslušalo, bralo … A njegove številne nagrade in priznanja, doma na Bledu in v tujini, kjer redno razstavlja sam, niso zadnji odtis njegovega vsestranskega angažiranja. Cirilovo darilo na področju slikarske umetnosti je toliko bolj dragoceno, ker nam ni odpiral oči le z domačo pokrajino in domačini, marveč je s svojih potovanj v naša obzorja naslikal vrsto oddaljenih in eksotičnih pokrajin. Z vsemi svojimi stvaritvami in neizmerno energijo ostaja nepogrešljiv Zasipljan, brez katerega bi bil kraj gotovo drugačen.

Poleg Cirila Kraigherja so v Zasipu ustvarjale tudi slikarke, ki so se na razstavah pogosto pojavljale ob boku znanemu umetniku.

Metka Rejc

Metka Rejc se je preselila z Bleda v Zasip leta 1992. Vedno je rada risala, prvi pravi slikarski material pa si je kupila pred dvajsetimi leti, ker so bile stene v hiši prazne in je želela narisati van Goghove Sončnice. Nad svojim izdelkom je bila navdušena, zato je risanje postalo njen hobi. Resneje se mu je posvetila šele kasneje, ko je zaradi zdravstvenih razlogov ostala doma. Včlanila se je v slikarsko društvo Atelje Bled. Najraje slika z oljnimi in akrilnimi barvami na platno. V preteklem letu je bila soustvarjalka ilustracij v knjigi Tepka iz Zasipa/from Zasip/aus Zasip. Njena prepoznavna slika z naslovom Zmaj v knjižnici je bila izbrana za razstavo v ljubljanski mestni hiši na temo Plečnikova dediščina in predstavlja Plečnikovega zmaja na mostu in v Narodni in univerzitetni knjižnici.

(Se nadaljuje)