Sekcije kulturnega društva, 8. del

V okviru Kulturno-umetniškega društva Zasip deluje več sekcij, ki jih bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju.

Slikarstvo in likovna umetnost

Ciril Kraigher

Kraigherjeve risbe s peresom hitro izdajo, da likovnik spretno niza dobre linije in s pomočjo njihovega zgoščevanja v različne združbe dosega vtis upodobljenega prostora. Njegove risbe so največkrat upodobljene na odtisih grajskega tiskarja Janeza Rozmana, ki z Blejskega gradu prenaša po svetu podobe Bleda in okolice. Svoj motivni svet je razširil s portretom in karikaturo.

Tudi pri krajinah, vedutah in drugih motivih v akvarelni tehniki je čutiti močno risbo, ki temelji na kompoziciji in zanesljivem nanašanju barvnih tonov, katerih učinek je podoben kot pri perorisbah. Iz izključno risarskega likovnega nagovora ali likovnih postopkov, ki so se pri akvarelnih delih na risbo vsaj posredno sklicevali, se je Ciril podal v slikanje kompozicij v oljni tehniki. Za osrednji motiv si je izbral gorski in vaški pejsaž in veduto. Pri upodobitvah gorskega sveta so ga pritegnili panoramski pogledi, medtem ko se pri upodobitvah naselij rad približa posameznim stavbnim spomenikom.

Slikanje s čopičem je zamenjala slikarska lopatica. Zadnja leta je vztrajal v tej tehniki in nanašanje barv je bilo zračno, vedro ali jesensko barvito bogato. Je realistični slikar, ki na slikarstvo gleda kot na odsev realnega videza, vendar se slik loteva tudi kot likovnih problemov, pri katerih je enako kot realistična odslikava pomembno součinkovanje vseh sestavnih delov kompozicije. Kot slikar je aktiven že več kot štirideset let. V tem obdobju je nastalo mnogo ilustracij, portretov, reklamnih tiskarskih materialov, celostnih podob in tihožitij. Cirilova krajina je bila in ostaja oblikovno realistična, s čistim pogledom na svet, ki ga obkroža. Pri upodobitvah gorskega sveta so ga pritegnili panoramski pogledi, medtem ko se pri upodobitvah naselij rad približa posameznim stavbnim spomenikom.

V letih od 1971 do 1985 je ustvaril predvsem vrsto grafičnih risb in opremil kar nekaj pesniških zbirk. Moč grafičnega izražanja je bila v tem obdobju najmočnejša, slikarstvo pa je bilo izraženo v akvarelni in pastelni tehniki. Nastalo je veliko portretov, tihožitij, predvsem pa krajin, slednje so nastajale na kraju samem. Cirilova krajina je bila in ostaja oblikovno realistična, s čistim pogledom na svet, ki ga obkroža. Njegovo ustvarjanje kritiki opisujejo kot čustveno obarvano stvarnost, kjer se otipljivost teles spreminja v bogastvo barv. Drobne podrobnosti se zlivajo v večje barvne ploskve, obrisi pa so ponekod podkrepljeni z risbo.

(Se nadaljuje)