Razvoj govora skozi igro

Škofja Loka – Udeleženci seminarja, ki je potekal v dveh delih, so v prvem delu spoznali različne pristope, kako lahko s pomočjo igre, pesmi, rim, gibanja in jezikovnih izzivov spodbujamo razvoj fonološkega zavedanja pri otrocih. Posebno pozornost so namenili tudi krepitvi pozitivnega sobivanja in vključevanju otrok iz različnih jezikovnih okolij ter vprašanju, kako večjezičnost bogati proces učenja in odpira nove priložnosti v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. V drugem delu, ki je bil praktično naravnan, pa so udeleženci načrtovali konkretne primere dejavnosti in jih tudi preizkusili, da bi dejavnosti lažje vpeljali v svojo prakso.

Ljudska univerza Škofja Loka je v okviru projekta Interreg, v katerem kot partnerja sodelujeta še Mohorjeva iz Celovca in Gorenjski glas, v novem šolskem letu pripravila nove izobraževalne vsebine za pedagoške delavce z obeh strani meje, je pojasnila Sara Bertoncelj iz škofjeloške ljudske univerze. »Znotraj projekta sicer zasledujemo tri cilje: izobraževanje vzgojiteljic na področju večjezičnosti, razvoj govora in učenje tujega jezika v zelo zgodnji dobi ter opremljanje vzgojiteljic z orodji za vpeljavo tujih jezikov, pa tudi narečij, v delo v vrtcih.« Tako želijo krepiti zavedanje, da nas jeziki, narečja bogatijo ter da je raznolikost skupine prednost, ne slabost. »Na področju razvoja jezika je mogoče veliko narediti že zelo zgodaj, že v predšolskem obdobju, kar olajša opismenjevanje ob začetku šolanja.«

Velike razlike med otroki

Vse to je udeležencem na seminarju poskušala pri­bližati predavateljica Anita Sila s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. »Vzgojiteljice spodbujam k razvijanju fonološkega zavedanja pri otrocih in razvijanju večjezičnosti v vrtcih, da pripomoremo k boljšemu sobivanju različnih jezikov ter zmanjšanju težav pri branju in pisanju kasneje v šoli, kjer se učitelji ta čas soočajo z velikimi razlikami med otroki,« je razložila Sila in dodala, da veliko težav lahko rešimo že s kakovostno predšolsko vzgojo. Pri razvijanju fonološkega zavedanja je po njenih besedah veliko mogoče doseči skozi igro. »Med drugim sem za vzgojiteljice pripravila avtorsko igro, ki jim je v pomoč pri tem procesu – od kovanja rim preko zlogovanja do prepoznavanja glasov v besedah, prepoznavanja nadpomenk in sopomenk in podobno.« Igra, je nadaljevala, otroke spodbuja, da razvijajo svoj besedni zaklad in priklicujejo besede iz spomina. Obenem omogoča razvoj večjezičnosti, tako da imajo prav vsi otroci enake možnosti, da s svojimi maternimi jeziki razvijajo sposobnosti fonološkega oziroma celotnega jezikovnega zavedanja.

Nekatere vzgojiteljice so v času med dvema seminarjema metode, ki so jih spoznale, že preskusile tudi v praksi. Sabina Čarman iz Vrtca Škofja Loka je pojasnila, da pri otrocih zaznava vse več govornih težav, zato se ji zdijo dobrodošle vse metode, s pomočjo katerih lahko strokovni delavci v vrtcih spodbujajo razvoj govora. »Opažam tudi vse večjo trdost govornega aparata pri otrocih, saj otroci uživajo vse več predelane mehke hrane, slabše mišice v govornem aparatu pa potem vplivajo tudi na govorni razvoj.« Tudi Špela Knafelj Borovič iz Vrtca Zala Gorenja vas opaža, da so individualne razlike na področju govora med otroki precej velike. »Nekateri so zelo spretni z besedami, drugi so pri tem bolj nerodni. Vsako novo znanje in izkušnje, kako zmanjšati te razlike, nas zato obogati in nam da pogum za nadaljnje delo.«