Razstava v okroglem stolpu Loškega gradu predstavlja po mnenju poznavalcev eno najboljših Quaglievih del. / Foto: Jure Ferlan
Razstava v okroglem stolpu Loškega gradu predstavlja po mnenju poznavalcev eno najboljših Quaglievih del. / Foto: Jure Ferlan
Quagliev baročni prizor iz Puštala
V okroglem stolpu Loškega muzeja v Škofji Loki so pripravili po obsegu manjšo, po vsebini pa bogato razstavo z naslovom Quagliev baročni prizor iz Puštala – nastanek, motiv in branje freske Snemanje s križa. Gre za eno najpomembnejših škofjeloških umetnin, ki jo je leta 1706 naslikal znameniti baročni slikar Giulio Quaglio (1668–1751).
Giulio Quaglio (1668–1751) je bil italijanski slikar poznega 17. in začetka 18. stoletja, doma iz kraja Laino pri Comu v Lombardiji, znan po obsežnih ciklih fresk v cerkvah in palačah. Kot potujoči mojster je ustvarjal v Lombardiji, Furlaniji, na Štajerskem, v Salzburgu in na Kranjskem. Svoj slog je oblikoval ob študiju v različnih delavnicah in spoznavanju vodilnih tokov italijanskega baroka, s poudarkom na beneških in rimskih vzorih. Zaznamujeta ga natančna risba in barvita lahkotnost ter mogočen iluzionizem. Postal je zgled mlajšim umetnikom, predvsem Francu Jelovšku (1700–1764), s čimer je močno vplival na razvoj iluzionističnega stropnega slikarstva 18. stoletja na Kranjskem.
Njegovo največje in najbolj poznano delo pri nas je monumentalna poslikava obokov in sten ljubljanske stolnice sv. Nikolaja. Pomembnejši deli sta tudi poslikava oboka Semeniške knjižnice v Ljubljani in poslikava oboka prezbiterija romarske cerkve Device Marije v Oberšljanu pri Komnu na Krasu.
Fresko, ki se nahaja v kapeli puštalske graščine, je naročil in financiral plemič Marko Oblak von Wolkensperg, ki je puštalsko gospostvo kupil leta 1696. Freska izmed drugih Quaglievih poslikav na slovenskih tleh izstopa po dobri ohranjenosti, saj je prizor snemanja Jezusa s križa do današnjih dni preživel brez večjih posegov in tako omogoča neposredno branje Quaglieve baročne zasnove in slikarske tehnike.
Dobra ohranjenost freski daje veliko raziskovalno in muzeološko interpretativno vrednost. Kot so še zapisali v Loškem muzeju, razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala predstavlja umetniški pomen, zgodovinsko ozadje in ikonografijo freske ter njeno mesto v sakralni umetnosti začetka 18. stoletja pri nas. Rubrika »Razširjeni pogled« na razstavi pa ponuja širše razumevanje freske Snemanje s križa ter njenega kulturnega, umetniškega, naročniškega in družbenega konteksta v času baroka. V enkratnem ambientu okroglega stolpa je postavljena domiselno oblikovana panojska predstavitev, ki obiskovalcu razstave temeljito približa podrobne informacije o Quaglievi freski v Puštalu.
Odprtje razstave je potekalo v sredo, 17. decembra, v večernih urah, najprej v okroglem stolpu z ogledom skupaj s kustosinjo Anjo Zver. Drugi del dogodka se je odvil v kapeli puštalske graščine, kjer so si obiskovalci fresko lahko ogledali v živo in prisluhnili baročni sonati, ki jih je popeljala v čas nastanka freske. Izvedla sta jo Ana Julija Mlejnik Železnik na baročni violini in Janez Jocif na čembalu. Z razstavo o Quaglievi freski v kapeli sv. Križa graščine Puštal se poleg drugih muzejev in galerij Loški muzej Škofja Loka pridružuje projektu Barok v Sloveniji. Razstava bo odprta do 3. maja 2026.