Prvakinja v znanju kitajščine

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je pred nedavnim potekalo državno tekmovanje iz kitajščine Kitajski most. Tekmovanja so se udeležili dijaki iz več slovenskih gimnazij, Lučka Ficko iz 3. b pa je bila edina tekmovalka Gimnazije Kranj. Zanimivo tekmovanje je potekalo v več delih, v prvem je vsak tekmovalec v kitajščini pripravil kratek govor o sebi in se z njim predstavil komisiji. Drugi del tekmovanja je bil šov talentov na temo kitajske kulture, Lučka je slikala s tehniko kitajske kaligrafije. V zadnjem delu, kvizu, si je vsak izbral številko, pod katero so se skrivala vprašanja o kitajski kulturi, zgodovini, slovnici. »Tekmovanje je odlična izkušnja, ki bi jo priporočila vsakomur. Veliko novega sem se naučila o kitajski kulturi, poleg tega je največja nagrada potovanje na Kitajsko. Treba se je boriti in truditi za svoje sanje in vsak dan delati korak proti svojemu cilju, saj se na koncu trud vedno izplača,« je povedala Lučka Ficko.

Kot zmagovalka se bo udeležila svetovnega tekmovanja na Kitajskem, predvidoma septembra letos, spremljala jo bo njena kitajska profesorica Tang Aomei.

Navdušenje nad jezikom

»Kot majhna sem oboževala miselne izzive. Učenje mi je šlo zlahka, poleg tega pa sem imela zelo rada tuje jezike. Kitajščina me je začela navduševati nekje v šestem razredu osnovne šole. Z družino smo ob petkovih in sobotnih večerih pogosto gledali filme, in prav prek njih sem prvič prišla v stik s tem jezikom. Pismenke so mi takoj padle v oči, najbolj pa me je očaral zven jezika.« Lučka Ficko si je na telefon naložila aplikacije za učenje kitajščine in kitajskih pismenk ter začela raziskovati osnove. Med covidno pandemijo, ko je imela več prostega časa, se je še bolj posvetila tudi kitajski kulturi. »Gledanje filmov z angleškimi in kitajskimi podnapisi mi je zelo pomagalo, predvsem pri izgovarjavi. Kitajščina ima namreč pet tonov, ki jih ni preprosto osvojiti – isti zlog z drugačnim tonom lahko pomeni nekaj povsem drugega, zato je pravilna intonacija izredno pomembna.«

Največji izziv so pismenke

Največji izziv od vsega so Lučki predstavljale pismenke, preprosto jih je toliko, da se jih je nemogoče naučiti naenkrat. »Seveda je zahtevno, a ker me resnično veseli, nimam težav z učenjem. Letos sem končno začela temeljiteje utrjevati osnove kitajščine s poukom v šoli. Učenje s profesorjem v živo je povsem drugačno kot zgolj poslušanje posnetkov na YouTubu in branje iz slovarja.«

Študij kitajščine?

Lučkina največja želja je seveda tekoče govoriti kitajsko in morda nekaj časa celo živeti na Kitajskem. »Vendar se dobro zavedam, da znanje enega tujega jezika samo po sebi nekoliko omejuje možnosti pri izbiri poklica. Trenutno razmišljam o študiju na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zelo si želim nadaljevati učenje kitajščine, zato sem razmišljala tudi o možnosti izrednega študija ali pa tečaja s pripravo na izpit HSK.« Po študiju si predstavlja zaposlitev v podjetju, ki sodeluje s Kitajsko, tako bi lahko združila tehnično znanje, svet številk in poslovanja z jezikom.

»Ob koncu bi se rada iskreno zahvalila svojima čudovitima mentoricama profesoricama, Nini Dačić in Tang Aomei. Neizmerno sem hvaležna za njuno potrpežljivost, čas in pripravljenost, da sta mi pomagali na tej poti. Brez njiju mi zagotovo ne bi uspelo. Posebna zahvala velja tudi moji družini, ki mi stoji ob strani in me že od samega začetka ves čas spodbuja na moji poti.«