Mehanizmi bega

Nekaj kolumn nazaj smo pisali o notranjih in skritih bolečinah, ki jih vsakdo nosi v sebi. Začutimo jih lahko, ko se umirimo. Zapisali smo tudi, da smo sčasoma razvili mehanizme odklopa od teh bolečin: »samo da ne bomo razmišljali o tisti stvari«, »samo da mi ni treba čutiti tistega, kar je v meni«, »samo da pobegnem od onih spominov«. Zadnjič smo jih nekaj kratko opisali: delo, alkohol, ekrani. Kaj vse še delamo, da pozabimo na boleče dele sebe?

Nakupovanje. Ljudje gredo v trgovine in si ogledujejo, pomerjajo, menjajo, ocenjujejo oblačila, čevlje, nakit … Pravijo: takrat se popolnoma odklopim in pozabim na vse. Bolj bogati si pogosto privoščijo potovanja po vsem svetu: 14 dni potrebujejo, da rezervirajo letala in hotele, 14 dni potujejo in nato spet potrebujejo 14 dni, da uredijo slike in vse razložijo prijateljem in znancem.

Odkop in sanjarjenje. Ko je vsega preveč, ko preveč boli, se ljudje odklopijo in gredo v svoj svet. Tam imajo vse pod nadzorom. Sanjarijo, kakšno je njihovo življenje, kaj delajo, kje so … vse imajo pod nadzorom, predvsem si pa predstavljajo svet, kjer jih nekdo spoštuje in jih ima brezpogojno rad. Vsaj tam si to predstavljajo, ker tega žal niso deležno v pravem vsakdanjiku.

Skrb za druge. To je zelo plemenit beg. Človek ves čas rešuje moža ali ženo, otroke, starše, prijatelje. Dokler se ukvarja z njihovimi težavami, se mu ni treba srečati s svojimi. Za svoja dejanja je pohvaljen in nagrajen. Le s sabo se ne bo ukvarjal. To je seveda nekaj popolnoma drugega kot iskrena pomoč sočloveku – tam to delamo iz ljubezni in sočutja do drugega, ne pa z namenom, da bežimo od sebe.

Šport in pretirana telesna aktivnost. Gibanje je sicer zdravo, lahko pa postane beg, če človek ne prenese dneva brez treninga, ker se takrat odprejo tesnoba, žalost ali praznina. Verjetno je čudno brati, da lepoto naših hribov izrabljamo kot boj proti sebi.

Nenehno analiziranje in razmišljanje. Človek vse razume, razlaga in intelektualizira, vendar ničesar zares ne začuti. Z razumom si je človek zgradil lagodno materialno bivanje, hkrati pa razum uporablja, da se izogne sebi. Tak človek govori o čustvih, ne pa iz čustev.

Duhovnost in religioznost. Tudi nekaj dobrega se lahko uporabi kot beg, če človek z molitvijo, pravili ali duhovnimi razlagami preskoči žalovanje, jezo, razočaranje ali konflikt. Po drugi strani si lahko samo predstavljamo, koliko žalosti ljudje prinesemo v naše cerkve. Vsaj bogu lahko človek potarna. Žal pa je tako, da zelo pogosto samo duhovnost ne ozdravi naših čustvenih ran.

Humor. Nekateri vse obrnejo na šalo. Humor je lahko zdrav, lahko pa tudi zelo eleganten način, da se nikoli ne približajo žalosti ali ranljivosti.

Naslednjič bomo razložili, kako nas naša lastna psiha zavaruje pred notranjimi neprijetnostmi.